Problem presežne smrtnosti: Zakaj je COVID-19 tako problematičen

Mnogi strokovnjaki svetovnega kalibra, katerih mnenja sem tudi tudi na tem blogu navedel, navajajo, da virus COVID-19 ni tako nevaren, saj zaradi slabih podatkov precenjujemo njegove učinke. Ni namreč jasno niti koliko ljudi je dejansko okuženih, zato statistike precenjujejo smrtnost zaradi COVID-19, ki se primerja s skupnim številom ugotovljenih primerov okužbe. In naprej, statistike smrtnosti ne odražajo, koliko ljudi je umrlo s COVID-19 (in številnimi drugimi virusi in pridruženimi boleznimi) in koliko jih je umrlo dejansko zaradi COVID-19 okužbe. In glede tega imajo prav.

Vendar je potrebno upoštevati tri druga dejstva. Prvič, da je COVID-19 zelo infektiven – hitro se širi in zelo uspešno onesposablja človeški imunski sistem. Drugič problematičen je predvsem za starejšo populacijo in ljudi z nekaterimi drugimi akutnimi boleznimi. In tretjič, dejstvo je, da se je število smrtnih žrtev letos februarja in marca v s COVID-19 najbolj ogroženih regijah v Italiji in Španiji močno povečalo, daleč nad ravni, kot je običajno število smrti v istem letnem času in bolj kot ob največjih izbruhih gripe (v vseh najbolj ogroženih regijah za skoraj dvakrat). Ključni problem je, da COVID-19 povzroča hude respiratorne težave, zaradi česar je za velik delež okuženih potrebna intenzivna nega in priključitev na respiratorje. In ko se ti trije dejavniki med seboj združijo, dobimo ogromno povečanje potreb po intenzivni negi, ki preseže kapacitete zdravstvenega sistema. Zaradi česar umre še več ljudi, kot bi jih sicer, saj se je treba odločati, koga dati na respiratorje in koga ne.

Deaths_COVID-1

Vir: The Economist

Potem pa je tu še problem t.i. “presežne smrtnosti” v španskih in italijanskih regijah v zadnjih dveh mesecih, ki niso bile zabeležene s COVID-19 vzrokom smrti. Mnogo ljudi je umrlo doma in ne v bolnišnicah in torej sploh niso bili diagnosticirani s COVID-19 okužbo. V Bergamu in španskih regijah je takšnih približno polovica vseh “presežnih smrti” v februarju in marcu. Torej lahko statistike smrtnosti s COVID-19 diagnozo podcenjujejo dejansko število umrlih, sproženih s COVID-19 infekcijo.

Če temu ni tako, imamo opravka z velikim misterijem te presežne smrtnosti v regijah, ki jih je COVID-19 najbolj prizadel.

Deaths_COVID-2

Deaths_COVID-3

Vir: The Economist

Iz tega vidika torej ni tako zelo pomembno ali so vsi ti ljudje, diagnosticirani s COVID-19 okužbo, umrli z ali zaradi COVID-19 okužbe, dejstvo je, da je COVID-19 bil sprožilec akutnega stanja povečanega števila bolnikov, kar je povzročilo kolaps zdravstvenega sistema. In temu je treba še dodati ta misterij presežne smrtnosti v s COVID-19 najbolj ogroženih italijanskih in španskih regijah. Šlo bi za veliko naključje, če ne bi bila povezana s COVID-19.

COVID-19 torej je problem, pa četudi bi šlo zgolj za smrtnost na ravni močnejše epidemije gripe. Problem je, ker je koncentriran in ker ni cepiva. Zato je tako pomembno v tej prvi fazi sploščiti krivuljo širjenja okužbe, da se laho zdravstveni sistem ustrezno pripravi (poveča kapacitete), da bo mogoče kasneje sprostiti drastične ukrepe in ne ubiti gospodarstva in življenj ljudi zaradi socio-ekonomskih razlogov.

7 responses

  1. Zelo korektno povzeto in razloženo.

    Kako oceniti, kolikšen del presežnih smrti je posledica ukrepov, ki so bili uvedeni za soočanje z epidemijo COVID-19? Torej od tistih 5-10, v Bergamu pa 50 / 100.000, ki niso pripisani tej bolezni oz. mnogih, ki sploh niso bili SARS-CoV-2 pozitivni? V skoraj vseh zgoraj navedenih 5 regijah je bila uradno več kot polovica “dodatno umrlih” brez COVID-19.

    Tudi hitrost širjenja okužbe bomo morali malo bolj razdelati. Naj si pomagam z ljutomerskim primerom (dom starejših), ki se mi zdi nazoren. V domu je 152 stanovalcev in 90 zaposlenih. Pred 6 dnevi sta bila tam pozitivna dva, včeraj že 41. Število je poskočilo po nedelji:
    ned: 6
    pon: 16
    tor: 22
    sre: 33
    čet: 41

    Torej gre za izjemno hitro naraščanje števila okuženih?

    Morda, ni pa nujno. Vsekakor gre za hitro naraščanje števila pozitivnih. Če bi test takoj po okužbi dal nedvoumno pozitiven rezultat in če bi vse varovance in zaposlene testirali vsak dan znova, potem bi držalo, da je taka tudi dinamika širjenja okužbe. Tako pa je to predvsem dinamika testiranja populacije – vsak dan jih testirajo en (nov) del. Če so do zdaj testirali že vse, bi to pomenilo, da je okuženih najmanj 17% (okužba se je zagotovo širila naprej in nekateri, ki so bili v preteklih dneh negativni, so že okuženi in bi bili čez nekaj dni pozitivni).

    Okužba se lahko širi precej počasneje ali pa hitreje, kot jo mi s pozitivnimi testi pri trenutnem načinu vzorčenja zaznavamo.

  2. V nedeljo na Discovery – oddaja o Covidu, če koga zanima. Pohiteli so.

    Mogoče bom celo gledal, fuzbala ni, oddaje o NLPjih in starodavnih vesoljcih pa se že ponavljajo.

    • Groza, kaj vse se dela s temi številkami. V Nemčiji je marca 2018 v enem dnevu umrlo skoraj 4.000 ljudi! Očitno je potrebno krizo in vse ukrepe upravičiti? Goriva za to, je pa več kot dovolj. Prepovedane so celo obdukcije!?!
      swprs.org:
      Celo predstavniki nemških domov za ostarele se pritožujejo zaradi omejevalnih ukrepov in neprimernega medijskega poročanja o covid-19.
      https://pflege-prisma.de/2020/03/31/sterbezahlen-in-pflegeheimen/

      • Ivan se strinjam. Kdo ve, kje je Economist pridobil podatke, zal ne morem preveriti ker nisem naročnik.
        Po Euromomo, se cifre sele zdaj približujejo 2016/17 gripi (dopuscam možnost da bo faktor se korigiran) in se to samo v Španiji in Italiji…
        https://www.euromomo.eu
        Strinjal bi se s povzetim, ljudje nismo cifre in res je da ima Italija vsako zimo ogromno smrti, ki bi jih z malo bolj pripravljenim sistemom lahko omilili…vidimo kako so bokj pripravljene drzave omejile tole pandemijo, kot npr. Juzna Koreja…izolacija ranljivih skupin in okuzenih ter množična testiranja…

  3. V domačem podjetju imamo 15 zaposlenih, od 13.3.2020 se nam je čas ustavil. Naši prihodki so padli na nič evrov. Odpustili, upam da začasno, smo enega od dveh zaposlenih v hčerinskem podjetju v tujini. Pri nas so vsi na čakanju, razen štirih operativcev, ki delajo na »zalogo«.
    V dnevnem časopisju sem se pred dobrim tednom zdrznil ob grafih o obremenjenosti zdravstvenega sistema zaradi COVID19 v Sloveniji. Absolutna karantena, čedalje bolj osamitvene zapovedi oblasti, linearno čez celotno populacijo. Naenkrat sem spoznal, da z medijskimi interpretacijami »čemu služi karantena« nekaj ni v redu. Kot da je vse medije panika pregnala do meja racionalnega razmišljanja, trdijo, da mora zdravstveni sistem zdržati, in da se moramo vsi podrediti temu cilju. Tačas pa se bo življenje ustavilo, dokler Gargamel ne pripravi čudežnega napoja za ozdravitev. Hmmm. Ni problema, kako leto do leto in pol naj Gargamel meša substance, ljudje bomo pa počakali v karanteni. Začel sem razmišljati o alternativnih konceptih, ki so bolj razumni, demokratični, bolj »evropski«. Pa smo Evropejci res tako evropski? Južna Koreja, Japonska, Švedska so tisti, ki jih panika ni zagrabila. Švedi imajo neodvisno »NIJZ«, Public Health Agency, in le ta ima izvršilno pristojnost za sprejemanje ukrepov v primeru epidemij. In ratalo jim je, da strategijo boja proti COVID-19 vodijo epidemiologi in ostali strokovnjaki iz PHA, ob strani jim na srečo stoji vlada. Splet srečnih okoliščin in zrele demokracije? Morda. Posledično so ukrepi nelinearni- zaščita ranljivih skupin pred okužbo in ohranjanje normalnega življenja manj ranljivih, z namenom ohranitve kolikor toliko normalnega življenja in hkrati vzdrževanje zdravstvenih kapacitet za obolele na vzdržnem nivoju. Osebna odgovornost vsakega za lastno ravnanje je njihovo vodilo. Demokratični pristop.

    Njihovi ukrepi so navidez podobni našim, le da so bolj domiselni. Razmak med ljudmi da, vendar so trgovine, bari in restavracije odprte. Ne strežejo za šanki, ni več samopostrežnega obedovanja, temveč se streže za mizami. Kupcev je manj, gostov je manj, vendar so. Ne spreminjajo življenjskega sloga, življenje teče dalje. Hodijo v službe- z javnim prevozom. Vozi več avtobusov kot prej, saj so odsvetovali potovanja in namenili avtobuse za delavce, za dostop do dela, vendar stojijo in sedijo z razmakom. In prevozniki delajo! Pri nas je celo slednji ukrep diametralno nasproten. Pri nas se delavci vozijo v službe z avti po štirje! Ukrepi na Švedskem so domišljeni, nelinearni, starejšim in ranljivim skupinam so svetovali naj se osamijo. Informacije, ki jih sporočajo mediji so bolj vsebinske, kakovostne, jasne in nezavajujoče – virus je zelo nevaren za starejše in ranljive, ostali se morajo prilagoditi in živeti dalje in skrbeti za starejše in ranljive. Jim bo uspelo?

    Interpretacija Economistovih grafov, ki si jo JPD izpeljal v zgornjem postu, mi ni dala miru, da se ne bi oglasil. Po vrženi kosti v postu o Heretikih, in po pregledu vsebine z linkov komentatorjev pod taistim člankom, sem spoznal, da je možno interpretacijo poteka okužb v Bergamu dopolniti.
    Grafi Economista nedvoumno prikazujejo rast smrti na 100.000 prebivalcev glede na letno povprečje v marcu, zlasti v Bergamu, pa tudi v drugih navedenih regijah. Zanje je odgovoren Covid-19, vendar bi razlaga lahko bila bolj konkretna. Kaj pomeni, da so umrli z ali zaradi Covid-19 okužbe? Gre za 80, 90 letnike, ki jih je v teh regijah relativno veliko glede na preostalo populacijo. Če pregledamo podatke s spletne strani SPR, katerih vire JPD zelo ceniš in ki jih v slovenščino redno prevajajo na http://www.ninamvseeno.org/pregled-clanka.aspx?naslov=pomembne-informacije-o-novem-koronavirusu-covid-19&id=148, lahko preberemo, da vloga drugih dejavnikov, kot so panika, sesutje zdravstvenega sistema in karantena, še ni jasna. V kombinaciji z onesnaženjem z NO2, drugo najstarejšo populacijo na svetu, pomanjkanjem zdravstvenega osebja zaradi okužb s koronavirusom in privatiziranega zdravstvenega sistema brez zadostnih kapacitet za primere epidemij, ki presegajo letna povprečja, so starejši osamljeni ljudje v severni Italiji umirali v 99% po domovih in le redki v bolnišnicah! Zaradi panike v medijih in s tem povzročeno tesnobo, zaradi strahu pred prihodnostjo zase in za družinske člane, zaradi osamljenosti in vseh preostalih naštetim posrednim dejavnikom, bi morda lahko pripisali drastično poslabšanje zdravstvenega stanja in posledično multiplikativno rast smrti zaradi delovanja vseh naštetih dejavnikov v kratkem času. Če si JPD to imel v mislih z »z ali zaradi okužbe«, potem si to dobro skril med vrstice. Podatki namreč kažejo, da koronavirus v povprečju po doslej meni znanih podatkih ni bolj nalezljiv od virusa gripe. https://www.medrxiv.org/content/10.1101/2020.02.12.20022434v2

    Z modelom linearne absolutne karantene se nam lahko zgodi Bergamo- brezup, strah pred prihodnostjo, tesnoba, linearno čez celo populacijo. Nemara se da sploščiti krivuljo širjenja okužbe tudi s selektivnim pristopom. Bojim se, da bo sicer 3 mld € premalo, med starejšimi in ranljivimi pa bo zaradi splošne panike stanje umrljivosti podobno kot ga nakazujejo Economistovi grafi. Ne vem le, če so razlogi za porast smrti pravilno interpretirani. Morda velja slediti tudi »The Local« https://www.thelocal.se/20200310/timeline-how-the-coronavirus-has-developed-in-sweden, švedski časopis v angleščini in se kaj naučiti, da se nam ne zgodita ekonomski kolaps in Bergamo hkrati.

%d bloggers like this: