Maske kot metafora za to, zakaj potrebujemo državo

Jasmina Držanič

Gledam poročila iz različnih koncev, v katerih ljudje vlečejo iz omar ne ravno velikokrat uporabljene šivalne stroje ali pa šivalnice, ki so do včeraj delali oblačila in šivajo maske za obraz in ko sem videla, da jih šivajo tudi Japonci, je postalo jasno, da je kapitalizem zavozil še bolj, kot sem mislila. In da potrebujemo državo. Naj pojasnim.

Medtem, ko smo vsi govorili, kako bo voda nova nafta (v smislu strateških surovin), smo prezrli možnost svetovne krize in sedaj je nova strateška surovina polipropilen. Bolj natančno nepletene polipropilenske tkanine. Iz njih se delajo zaščitne maske za medicino. Prave zaščitne maske za medicino morajo biti narejene iz take tkanine, da so luknjice, v tkanini tako majhne, da ne prepuščajo kužnih zadev. Torej, da ne prepuščajo sline, virusov, bakterij. Še bolj natančno, da tisti material, ki nam gre ven skozi usta ali nos, ostane na notranji steni maske in da ne okužimo z njim drugih.  Zaradi tega so maske na stikih zavarjene, ne pa šivane. Šivanje bi naredilo prevelike luknje v materialu.  Skratka, tisto, ko medicinske sestre sedijo v šivalnicah, pa delavke od Boxmarka, to so maske za prvo silo, ampak zgolj za prvo silo. Recimo, da jih nosimo, če razen smo po samooceni kolikor toliko zdravi in če kake 3 metre od nas ni nikogar. V nasprotnem primeru pa taka maska drugih pred nami ne bo ščitila, nas bo pa predvsem motila.

Glavnino proizvodnje medicinskih zaščitnih mask je svet benevoletno prepustil Aziji. Ni govora, da bi mi to delali, ni dodane vrednosti, strošek dela je previsok, naj »Azija« to dela….tako je šlo razmišljanje. Ne samo pri nas.  Ko danes človek s srednje dobrim iskalcem ponudnikov produkta išče proizvajalce zaščitnih mask v Evropi, je seznama hitro konec. In je prišel Covid 19 in so se nabave povečale, ponudbe je pa premalo. In so se države soočile ne samo s pomanjkanjem ponudbe, temveč tudi z goljufi, ki so obljubljali dobave. Sicer to, da so goljufi okoli prinesli tudi druge države, ne samo Slovenije, ni kakšna posebna tolažba. Je pa seveda nujna lekcija, da si mora država drugače zagotoviti strateške dobrine. Ampak preden pridemo do tja, je potrebno povedati še nekaj: ni dovolj hudo, da se mučimo s Covid 19, mask bo še nekaj časa primanjkovalo in to zaradi tega, ker so zaradi večjih naročil mask na eni strani in upada proizvodnje na Kitajskem v zadnjih treh mesecih zasedene ne samo kapacitete izdelave mask, temveč tudi zaradi tega, ker proizvajalci polipropilenskih tkanin ne zmorejo narediti dovolj materiala. In je treba sedaj naročiti material, če ga izdelovalec želi dobiti v avgustu 2020.

In zaradi tega se sedaj v vseh državah, kjer se strateško razmišlja in se ve, da čisto vsega se pa tudi ne prepušča trgu, temveč da mora država vseeno intervenirati, iščejo načini za to, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi bili ob krizi takole brez strateško pomembnega produkta. Bi rekla, da tudi v naši širši domovini (Evropska unija) po ministrstvih iščejo pravne podlage za to, da bi države od svojih proizvajalcev odkupovale določene količine mask in da to ne bi padlo pod sistem državne pomoči, temveč pod sistem strateško in varnostno pomembnih nakupov. Imajo štiri mesece časa, da to pravno sestavijo skupaj. Od tega, da sestavijo ustrezne aranžmaje stalnih nakupov, kar bo omogočilo domačim proizvajalcem, da naročijo nepletene polipropilenske tkanine in v avgustu, ko bodo sedanja naročila tkanin dobavljena, tudi začnejo s proizvodnjo. To nikakor ne pomeni, da bi države odkupovale vse, kar bodo ti proizvajalci naredili. Ampak jasno je, da se bo povpraševanje po zaščitnih maskah in opremi povečalo. Ne samo za potrebe medicine in civilne zaščite. Realno je pričakovati, da se bodo maske in zaščitna oblačila zahtevala tudi v prehrambeni industriji, pa v high-tech pogonih in tovarnah prihodnosti. Kar pomeni, da se bo bistveno povečano povpraševanje po maskah in zaščitnih materialih nadaljevalo tudi na srednji in dolgi rok

Kako smo s tem v Sloveniji? Slabo. Zato bi morali na MGRT nemudoma preveriti, kako stojimo z domačimi producenti polipropilenskih vlaken (ker tisti, ki so v Sloveniji in regiji, delajo vlakna za gradbeništvo in bi bilo treba preveriti, kakšna vlaganja bi bila potrebna za proizvodnjo nepletenih polipropilenskih tkanin za medicino in v kakšnem obsegu bi ta proizvodnja imela ekonomsko upravičenost). Ampak recimo, da je to srednjeročna naloga. Kar pa bi bilo nujno, je pa iskanje načina, kako bi zagotovili stalen odkup določenega dela proizvodnje mask in druge zaščite od točno edinega domačega proizvajalca sanitetne opreme. Saj se da, samo malo bolj natančno je treba brati zakonodajo in iskati podlago, ne pa brati zakonov tako, da se spotakne ob določilo o državni pomoči in potem se pa najde izgovor, da se ne razmišlja naprej.

4 responses

  1. Enkrat sem že napisal – vlada in NIJZ naj sodelujeta … toliko o tem ali za maske ali proti maskam. Meni deluje to kot spopad dveh strokovnih mnenj (Beović vs Sočan), ker ne dvomim da sta obe strokovnjakinji. Tudi nikoli nisem videl smisla, da je sedanja vlada zamenjala vodstvo NIJZ. Vseeno so to strokovnjaki v vladi pa sedijo politiki (da ne napišem kaj drugega).

    Osebno se mi zdi smiselno in sem za maske, ker s tem oboleli ščiti zdrave. Ampak idealno bi bilo, da bi bilo mask dovolj, pa čeprav teh najslabših, ki bi jih delili pred vstopi v trgovino. Kljub vsemu nekaj zaustavijo. Drugače potem to postane maska za non stop rabo, ki leži kar v avtu.

    Če je lahko Trump sprejel vojni zakon o opremi, smo verjetno tudi mi kaj sposobni.

  2. Med branjem tega zanimivega razmišljanja sem se vprašal, kaj pa bomo s cepivom, ko bo nekoč na voljo. Bo tudi to strateškega pomena in ga bomo začeli izdelovati (kopirati) kar sami? Bomo vsi cepljeni brezplačno?
    Ali ni eden od namenov za vzpostavljanje naddržavnih tvorb (varnostnih, ekonomskih …) ravno razvoj skupnih strategij in povečanje pogajalske moči, zaradi česar bi bili vsi njeni deli v boljši poziciji kot vsak od njih posamezno?

    Če kaj poslušate vsakodnevne COVID-19 novinarske konference čez lužo, tudi tam se zvezne države med seboj borijo za zaščitno opremo po principu “kdo da več”. Pri tem jim vojni zakon o opremi ne pomaga kaj dosti. Opozarjajo pa, da guvernerji posameznih držav naročajo ventilatorje na zalogo zaradi strahu pred pomanjkanjem v prihodnjih tednih, čeprav sedaj še zdaleč nimajo zasedenih obstoječih kapacitet, medtem ko je v drugih zveznih državah trenutno že pomanjkanje.

  3. Ena od zadnjih iz branika svobodnega sveta – guverner New Yorka je rekel, da bo zasegel ventilatorje v privatnih bolnišnicah in jih poslal tja, kjer jih rabijo in dodal naj me kar tožijo. Jaz sicer močno dvomim, da imajo privatne bolnišnice dovolj kakršnekoli opreme. Bomo videli, upam samo da ne bo kakšne revolucije.

    https://www.index.hr/vijesti/clanak/australski-znanstvenici-poceli-testirati-cjepiva-za-koronavirus-doze-dali-tvorovima/2172084.aspx za povečanje optimizma.

    Recimo – ena maska stane 1,30 ojra (danes cena v MB lekarni), doza cepiva je potem vredna?

%d bloggers like this: