Bine Kordež

Zaustavitev velikega dela gospodarske aktivnosti zaradi korona virusa bo imela seveda ogromne posledice na poslovanje vseh gospodarskih subjektov, njihove rezultate ter seveda posledično na vse zaposlene ne glede na status zaposlitve. S predlaganim “megazakonom” za omilitev njenih posledic, namerava država v pomembnem obsegu nadomestiti pričakovan izpad dodane vrednosti v gospodarstvu. Čeprav so prisotni očitki, da se pomaga predvsem podjetniškemu sektorju, se bo ta pomoč v bistvu odrazila v prejemkih ljudi in bolj ko bomo sanirali položaj v podjetjih, manj bo potrebe po sanaciji položaja v ostalih segmentih družbe.

Kakšne so predlagane rešitve in kaj se bo še spreminjalo do sprejetja zakona, se veliko piše. Zato bom sam predstavil predvsem nekaj konkretnih izračunov, kako bi trenutne predlagane zakonske rešitve vplivale na položaj gospodarskih družb in njihovih zaposlenih.

Nadaljujte z branjem→

Kolega Dule Sedej je svoj (dober) komentar pod mojim postom glede nezanesljivosti podatkov, pridobljenimi s testi, končal z vprašanjem:

“…ali pa nam dovolj pove že trend prihajanja bolnikov v bolnišnice s pozitivnim testom?”

Seveda bi nam ta informacija zelo koristila v tem času akutnega pomanjkanja informacij o stopnji razširjenosti okužbe s koronavirusom. Vendar pa nam na žalost ta informacija, ki sledi iz števila hospitaliziranih ne pove dovolj, saj na ta način dobimo informacijo o “dejanskem” številu okuženih s približno 10-dnevno zamudo (čas inkubacije 5.2 dni, čas do hospitalizacije 5 dni). Pa še zanesti se moramo na predpostavko, da je stopnja hospitalizacije denimo nekje v intervalu 15 do 20%.

Spodnja slika kaže projekcijo števila okuženih (rumena linija) na podlagi števila hospitaliziranih z 10-dnevnim zamikom (do 21.3.) ob predpostavki stopnje hospitalizacije 15%. Za naprej pa sem v projekciji (modra linija) uporabil predpostavko enakega trenda kot pri ugotovljenem številu okužb s testi (kar je zelo močna predpostavka!).

Nadaljujte z branjem→

Ena najbolj nazornih spletnih strani za spremljanje širjena virusa COVID-19 (COVID-19 sledilnik) prikazuje stanje okužbe, hospitaliziranosti in umrljivosti, osveženo na današnji dan, v spodnji sliki. Iz slike izhaja pričakovan detajl, da se je dnevni prirastek števila ugotovljenih okuženih močno zmanjšal po prvi spremembi režima testiranja (13.3.), po drugi spremembi režima (20.3.) pa se je povečal, ker se je povečano testiralo skupine, kjer je bilo pričakovano število okužb višje (zdravniško osebje, domi za starostnike).

Slika 1: Dnevni prirastek v številu okuženih, hospitaliziranih, umrlih in ozdravelih v Sloveniji (na dan 31.3.2020)

Vir: COVID-19 sledilnik

Nadaljujte z branjem→

Z angleškimi podnapisi:

Sucharit Bhakdi, odlikovan in upokojen profesor medicinske mikrobiologije na Johannes Gutenberg University Mainz ter dolgoletni direktor Institute for Medical Microbiology, še sedaj pa gostujoči profesor na Univerzi v Kielu, je nemški kanclerki Angeli Merkel poslal odprto pismo s petimi ključnimi vprašanji glede same epidemije COVID-19 in pristopa k obvladovanju epidemije. Bhakdi opozarja, da je pri strategiji glede obvladovanja epidemije potrebno upoštevati podatke in jih postaviti v kontekst z ostalimi nalezljivimi boleznimi, sicer lahko države zaradi sprejema preveč drastičnih ukrepov povzročijo ogromne dolgoročne socio-ekonomske posledice.

Bhakdi se s tem pridružuje kritičnim mnenjem mnogih drugih strokovnjakov s področja epidemiologije, infektologije, pulmologije in mikrobiologije (nekatere sem tukaj že objavil, denimo John Ioannidis, Wolfgang Wodarg, Igor Rudan, druge še bom). Njihove poglede potrjujejo strategije nekaterih držav, ki so izbrale manj drastične pristope k obvladovanju epidemije (predvsem Singapur in Južna Koreja) in ki dajejo izjemno dobre rezultate tako z vidika zajezitve širjenja virusa kot minimiziranja gospodarske škode.

Bhakdijevo odprto pismo je glas razuma in veljalo bi si odgovoriti na njegovih 5 vprašanj, preden gremo z določenimi ukrepi predaleč.

Nadaljujte z branjem→

Paolo Surico in Andrea Galeotti iz London Business School sta naredila izvrstno, celovito predstavitev pandemije z virusom COVID-19. Pri tem sta najprej predstavila same značilnosti pandemije, nato kako se z njo najbolj učinkovito spopasti iz zdravstvenega vidika. Nadaljujeta pa z ekonomiko učinkov krize in s katerimi politikami minimizirati njene negativne učinke.

Pri tem sta, podobno kot jaz pred dvema tednoma, prišla do tipičnega trade-offa med “sploščitvijo” epidemijske krivulje (z namenom minimiziranja človeških žrtev) in velikostjo recesije – upočasnitev vrha infekcije namreč podaljšuje obdobje, ko gospodarstvo ne more polno delovati. Ali drugače rečeno, dlje časa ko zaustavljamo širitev virusa, večja je gospodarska škoda.

Surico in Galeotti sta tudi prišla do dokaj podobnega predloga glede obvladovanja krize, kot sem ga jaz predstavil prejšnji teden v webinarju v t.i. Planu B (dokaj podoben strategiji Singapurja in Južne Koreje). In sicer:

• Množično testiranje (reprezentativni vzorec)
• Izolacija okuženih in družinskih članov ter ljudi v njihovem stiku
• Karantena za rizične skupine, omejitev stikov, sledenje okuženih
• Hitra nadgraditev tehnične in kadrovske medicinske usposobljenosti
• Omejitev čezmejnih potovanj, testiranja na meji, odprtje za blagovne tokove
• Gospodarstvo deluje naprej, dodatne izmene v pripravljenosti.

Updated*

Zakon o interventnih ukrepih bistveno znižuje breme stroškov dela za delodajalce. Pri tem je treba ločiti dve vrsti podjetij: (1) podjetja, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dejavnosti, in jih delodajalec napoti na čakanje, in (2) podjetja, ki delujejo tudi v času krize.

Zaposleni pri podjetjih iz prve skupine, ki so napoteni na čakanje, imajo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih sicer pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače. V predvidenih ukrepih izplačano nadomestilo plače država povrne delodajalcu v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca. Zakon tudi predvideva, da bodo delodajalci oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja letos, te prispevke v celoti plačuje Republike Slovenija.

V praksi ta ukrep pomeni, da država v celoti pokrije vse stroške zaposlenega, ki je napoten na čakanje, tako da delodajalec v času napotitve na čakanje nima nobenih stroškov z njim.

Nadaljujte z branjem→

Ukrepi nove vlade za omilitev negativnih posledic zaradi širitve korona visusa, ki jih je v zakonski obliki predstavila ta vikend, so dokaj smiselni, niso pa popolni.

V prvi vrsti s temi ukrepi vlada omogoča ohranitev delovnih mest. Podjetjem, ki so zaradi vladnega dekreta zaprta, vlada sofinancira praktično 90% bruto nadomestila plač za zaposlene na čakanju. Delujočim podjetjem pa za čas trajanja krize vlada povsem odpiše plačilo prispevkov, podjetje pa je dolžno zaposlenemu plačati mesečni krizni dodatek v višini 200 eur, ki je neobdavčen. S tem delujočim podjetjem za čas krize zelo zniža stroške dela. Na posebnem lomentarju sem objavil nekaj izračunov in primerjav.

Škoda je sicer, da vlada ne pokriva celotnih plač za zaposlene na čakanju (podjetje mora še vedno plačati dohodnino za zaposlene), s čimer bi bil izpad dodane vrednosti manjši in s tem tudi manjši padec BDP.

Nadaljujte z branjem→

Dober članek v Mediumu, ki kaže, zakaj je bila Benečija toliko uspešnejša pri zajezitvi širjenja virusa. Odgovor je seveda v pristopu: množično testiranje, izolacija, sledenje okuženih. Navajam uvodni del članka in 6 ključnih lekcij. Preberite cel članek!

Nato pa še tega:

Three countries have kept coronavirus in check; here’s how they did it – Vietnam, South Korea, Taiwan – Medical Express

What often gets lost in the reporting of Italy’s dire COVID-19 statistics is that the suffering has been disproportionately borne by the northern region of Lombardy, one of Europe’s wealthiest and most productive areas. As of March 29, Lombardy held the grim record of over 41,000 novel coronavirus cases and 6,300 deaths (42% and 59% of Italy’s total, respectively).

To Lombardy’s east lies Veneto, a region which is faring remarkably better despite experiencing sustained community spread early on.

Figure 1. Cumulative number of fatalities in select regions, by number of days since 10th fatality

Drago Babič

V enem izmed člankov, objavljenih na tem blogu (29.3.) je navedena optimistična trditev, ki temelji na podlagi trenda okuženih, da je v borbi proti epidemiji Slovenija ena najbolj uspešnih držav na svetu. Na žalost to vsebinsko ne drži. Če pogledamo najpomembnejši podatek, to je število smrti na en milijon prebivalcev, se uvrščamo precej slabše od najbolj uspešnih držav. Očitno je torej nekaj narobe z našim evidentiranjem okužb, to je s testiranjem, ali pa z obvladovanjem oziroma zdravljenjem bolezni. Najverjetneje pa oboje.

Podatke o umrlih glede na 1 mio prebivalcev podajam v naslednji tabeli:

Nadaljujte z branjem→