Hvala vsem za nešteto izrazov podpore, ki sem jih dobil (ki smo jih dobili) včeraj. V vaših odzivih se čuti ta silna energija in želja po spremembah, želja po normalizaciji države. Skupaj, in samo skupaj, lahko premagamo to epidemijo. Samo skupaj lahko to našo domovino spet normaliziramo. Zdravstveno, politično, človeško, socialno in gospodarsko.
Samo skupaj lahko to dosežemo. Odgovorno vsak pri sebi, odgovorno na ravni države in eden za drugega.
S skupino državljanov in državljank, ki so se že doslej angažirali s kritiko spodjedanja demokratičnih temeljev države Slovenije, sem na vodje štirih opozicijskih strank naslovil iniciativo za ustanovitev koalicije ustavnega loka.
Vodje opozicijskih strank so se s pobudo strinjale, zato smo na torkovem sestanku že pričeli vsebinske pogovore v tej smeri. Pobuda je zdaj na strani opozicijskih strank, katerih vodje bodo javnost nagovorili na novinarski konferenci danes, v sredo, 7. oktobra, ob 15h.
Bine Kordež
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o “poštenem in pravičnem” nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost in pravičnost razlaga vsak po svoje, redko kdo meni, da je pravično nagrajen glede na druge (premalo!), obdavčen pa tudi preveč. Če se spustimo na nivo posameznih primerov lahko hitro zaidemo na področje populizma, zagovarjanja ene ali druge rešitve, zaradi česar je ob teh razpravah dobrodošlo pogledati malo širšo sliko in včasih pa tudi kakšne konkretne podatke razmer v državi na tem področju (ne mislim na podatke o tako ali drugače prizadetem posamezniku, ki so sicer pogosto upravičen razlog za razburjenje in kritiziranje).
Zelo dobra izvedba
Kultni film Wima Wendersa, kultna muzika Rya Cooderja
No, tole je najboljše ozadje za nočno delovno seanso. Najbrž eden najboljših soundtrackov v zgodovini vesternov. Blizu mu pride samo Morricone v treh kultnih špageti vesternih Sergia Leoneja in morda Duelling banjos v Deliverance (ki pa ni vestern).
No, pa mi je The Economist vzel “šov”. Točno o tem bom namreč v petek govoril kot keynote speaker na Nabavnem vrhu.
Naj vnaprej izdam moje stališče: moja teza je, da sta globalizacijo že prej močno najedla protekcionizem in avtomatizacija, ki oba jemljeta prednost manj razvitim državam zaradi nizke cene delovne sile. Covid je zabil še en žebelj v krsto globalizacije. Ki pa seveda ne bo umrla, le trend rasti svetovne trgovine se bo močno upočasnil, saj bo več proizvodnje lokalizirane (ali bližje domu) in število faz proizvodnje se bo skrčilo na manj lokacij (umetna napihnjenost svetovne trgovine bo malce uplahnila).
Matjaž Gruden je v Večeru objavil odličen komentar o glavni nevarnosti sedanjega časa, ko se nam ne da več razmišljati, ko sovražimo znanje in podatke ter se raje zatekamo v čredno mentaliteto teorij zarot na družbenih omrežjih, žajfnicam in parolam populističnih voditeljev.
Etično vsegliharstvo in doktrina spoštovanja vseh različnih mnenj brez moralne presoje v očeh javnosti izenačujeta temeljne civilizacijske in demokratične vrednote z njihovimi nasprotji. Kot družba zavračamo odprtost in solidarnost ter svojo prihodnost gradimo na nestrpnosti in sebičnosti do sočloveka.
Kritično razmišljanje kot imunski sistem pred zavajanjem in lažmi je zamenjala čredna mentaliteta. Znanje nam gre na živce, bolj kot racionalnost so nam pri srcu teorije zarote.
Daron Acemoglu, ekonomist iz MIT (ki je predestiniran za Nobelovo nagrado, vendar še premlad zanjo) se je spet spustil v zgodbo, s katero bo razburil zgodovinarje in še marsikoga (tako kot je s članki in knjigo, kjer razvitost institucij povezuje z vrsto kolonializma). Tokrat je s kolegi v še vroči raziskavi na italijanskih podatkih empirično dokazoval, da je za vzpon fašizma v Italiji v bistvu kriv poprejšnji socializem. V krajih, kjer so bila bolj prisotna socialistična gibanja, se je bolj razvilo fašistično nasilje, fašistični odbori in večji deleži fašističnih strank na volitvah leta 1924. Fašisti so glasove prevzemali predvsem desnim strankam. In še več, zdi se, da je fašistično gibanje podpirala premožna elita, saj je bil vzpon fašizma močnejši tam, kjer so bila močna združenja veleposestnikov in prisotnost elite. In seveda, tam je bilo tudi več deportacij judov med vojno.
Acemoglu se bo z rezultati te raziskave prikupil tudi našim skrajnim desničarjem in Cerkvi, ki bodo našli “oddaljeno potrditev” za svojo tezo, da so bili bela garda in domobranski odredi zgolj reakcija na agresivno dejavnost pripadnikov komunistične partije. Torej kot obramba pred vzponom komunizma. S čimer seveda zagovarjajo tudi Rupnikovo nacistično prisego in blagoslov škofa Rožmana le-te.
Vsekakor bo zanimivo spremljati “življenje” te Acemoglujeve raziskave.
DAMIJAN blog 
You must be logged in to post a comment.