Po spremembi metodologije glede testiranja in po uvedbi dodatnih zaščitnih ukrepov, se je trend novih okužb v Sloveniji zelo upočasnil (krivulja števila okuženih se je sploščila). Po današnjih podatkih je Slovenija med 50 državami celo četrta najbolj uspešna država na svetu glede upočasnitve trenda okužb (za Hongkongom, Singapurjem in Japonsko). Glejte slike.
Vir: Kieran Healey, A COVID Small Multiple
Za te tri najbolj uspešne države je značilno, da sploh niso izbrale strategije najbolj drastičnih ukrepov, pač pa bolj premišljeno in bolje targetirano strategijo, ki sicer vključuje socialno distanciranje, vendar pa le selektivno karanteno. Njihova strategija večinoma temelji na (1) množičnem testiranju, (2) izoliranju (strogi karanteni) okuženih, njihovih družinskih članov in ljudi, s katerimi so bili v kontaktu, in (3) spremljanju okuženih in skrbi zanje.
Več o tem kasneje.
DAMIJAN blog 
Všeč mi je, da ste pozitivni in da pri zajezitvi virusa podpirate vlado!! Mnogi kljub uspešnemu delu vlade že zaradi svojih prepričanj, da je vse kar je desno slabo, namenoma hujskajo proti vladi. Predvsem mainstream mediji. Jaz pa pozdravljam uspehe te vlade in ji želim uspešno zajezitev še naprej! Tudi zaostritev karantene je dobrodošla! Pa še nekaj – obvezno vojsko na mejo z vsemi pooblastili, saj so ogroženi vsi naši prebivalci ob meji in tudi policija..
Všeč mi jeVšeč mi je
Stroka je bila tista, ki je predlagala karanteno, testiranja in ostale ukrepe povezane s pandemijo. Ne razumem zakaj omenjate vlado. Saj članek govori o pandemiji, ki je zdravstven problem. Z zdravstvenim problemom se ukvarja stroka in ne vlada. Vlada je pa upoštevala stroko. Tako je tudi prav.
Če je nekaj dobro, je dobro. Če nekaj ni dobro, potem ni dobro. Tukaj ni potrebne nobene ideologije v smislu kaj nam je všeč (ali na kaj smo navezani) in kaj ne.
Vse kar temelji na človečnosti, vzajemnosti, prijaznosti, sočutju in inteligentnem razumevanju, je dobro. Zelo preprosto za razumet. Če tega ni, potem je potrebna kritika in nasprotovanje, ker nasprotno pademo v stanje omejevanja človekove svobode.
Všeč mi jeVšeč mi je
Po pregledu te objave, sem preveril številke in prišel do drugačnih zaključkov. Sem iz računalniške stroke in čeprav nisem epidemolog, bi se lahko reklo, da je interpretacija raznih grafov in krivulj ena izmed mojih veščin. Torej, objava govori o uspešnosti zajezitve števila okužb s COVID-19 v Sloveniji na podlagi grafov, ki prikazujejo kumulativno (skupno) vsoto okuženih skozi čas (po dnevih). Iz navedenih grafov (Vir: https://kieranhealy.org/blog/archives/2020/03/27/a-covid-small-multiple/#gallery) že res izpade, da se s situacijo uspešno spopadamo, vendar pa so tu zelo pomembni detajli.
Najpomembnejši detajl je naša politika testiranja, ki jo bom obrazložil v povezavi z objavljenimi grafi iz vira. Informacije sem jemal iz dveh virov:
Wiki: https://en.wikipedia.org/wiki/2020_coronavirus_pandemic_in_Slovenia
NIJZ: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19
Na Wiki strani pod rubriko Statistics je lepo razviden graf števila novih okužb po dnevih in katero metodologijo smo uporabili. 1. metodologija je bila “testiranje vseh”, 2. metodologija je stopila v veljavo 14. 3. 2020 in je testirala samo tiste, ki so bili sprejeti v bolnišnico, 3. metodologija pa je stopila v veljavo 24. 3. 2020 in zajema testiranje vseh, ki so stari 60+ in s simptomi COVID-19.
Ob uveljavitvi druge metodologije je število uradnih okužb res padlo, ampak samo zato, ker se je zmanjšalo število testiranj. Grafi od tega datuma naprej so torej popačeni in zato pride do takih interpretacij kot v tej objavi bloga. Realnost je lahko veliko bolj črna, vendar je težko oceniti koliko bolj. Približno lahko ocenimo število vseh okuženih iz števila sprejetih v bolnišnico in to številko uporabimo pri izrisovanju zgoraj omenjenih grafov.
Glede števila testiranj pa: na NIJZ spletni strani (Slika 3) je prikazan graf števila vseh testiranj po dnevih. Lepo je viden prehod 14. 3. 2020 na drugo metodologijo, kjer se trend grafa spremeni iz eksponentnega na linearnega (premica). Tudi po uvedbi druge metodologije 24. 3. 2020 se število testiranj ni relativno povečalo in še vedno sledi linearnemu trendu. Zaenkrat ni znatno več testiranj.
Druge dva detajla sta le vredna omembe. V viru je navedeno, da so krivulje narisali za TOP 50 držav po okužbah. To pomeni, da Slovenija spada v TOP 50 držav z največ okužbami.
Tretja pomembnost je novost podatkov. Vir je objavil grafe 27. 3. 2020 medtem, ko je ta objava objavljena 29. 3. 2020, torej 2 dni kasneje. Ta objava torej ni upoštevala vsaj enega, morda dva, dneva informacij. Pri epidemijah, kjer je trend eksponentna rast, je ažurnost informacij zelo pomembna, ker se lahko število okuženih v tem času tudi podvoji (in brez ukrepov tudi se). Vir je objavil izvorno kodo, ki samodejno ustvari grafe iz najnovejših podatkov in to je potrebno storiti za ažurno delitev informacij. 1-2 dneva lahko občutno spremenita krivulje na grafih.
Ob upoštevanju vsega napisanega, sem sam prišel do ugotovitve, da so številke preveč popačene, da bi se lahko primerjali z drugimi državami, ki imajo drugačno politiko testiranja.
Če bom imel čas, bom morda naredil svojo posodobljeno raziskavo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na našem grafu pozitivnih se učinki začno kazati (kot upočasnitev naraščanja števila pozitivnih), še preden bi se po sprejetih ukrepih sploh lahko začeli.
Poleg razlik v metodologiji, ki so bile na tem blogu že večkrat izpostavljene kot glavni motilec statistike okuženih pri nas, je treba opozoriti še na eno podrobnost – kaj podatek o številu testov na dan X sploh pomeni? Da je bilo tisti dan odvzetih toliko brisov, da je bilo tisti dan izvedenih toliko testov? Italijani to dvoje zadnje dni strogo ločujejo – stolpični grafikon:
Click to access Infografica_29marzo%20ENG.pdf
Za primerjavo recimo še 18. marec: https://www.epicentro.iss.it/coronavirus/bollettino/Infografica_18marzo%20ENG.pdf
Ta inovativen pristop k prikazu trenda pozitivnih lepo pokaže, kdaj država z ukrepi zlomi eksponentno krivuljo in upočasni širjenje:
https://aatishb.com/covidtrends/
Razlaga: https://www.youtube.com/watch?v=54XLXg4fYsc
Še vedno imamo eksponentni trend, ki je doživel le majhen popravek ob vsaki spremembi metodologije. Vsaka sprememba metodologije je povzročila zmanjšanje množice, ki se jo smer testirati (le majhen del okuženih potrebuje bolnišnično oskrbo), in v vsaki od teh dveh podmnožic število začne naraščati s časovnim zamikom (bolezen se pojavi šele nekaj dni po okužbi). Naraščanje števila vseh obolelih v bolnišnicah (skupnega, torej trenutno v bolnišnici + že odpuščeni na dom + že umrli) bo pokazalo, s kakšno stopnjo se je okužba širila pred uvedbo karantene. Ta stopnja je lahko celo nižja od stopnje naraščanja števila pozitivnih, ni pa nujno.
Mnogi so Kitajski in Iranu očitali, da dajeta lažne podatke. Kot, da je število okuženih tako trivialno zanesljivo določiti. In ti kritiki zagotovo ne razumejo razlike med
1) resničnostjo (ali javnosti posredujejo drugačne številke od izmerjenih),
2) “normalnostjo” (ali so vrednosti znotraj pričakovanih okvirov),
3) reprezentativnostjo podatkov (ali so meritve dovolj obsežne oz. usmerjene na smiseln vzorec prebivalstva).
Naši podatki so zelo verjetno resnični, a zato, ker niso reprezentativni, tudi odstopajo od pričakovanih glede na trenutno fazo epidemije. Zelo rad bi videl podatke, ki so bilia podlaga za izjavo našega predsednika 25.3. v Odmevih: “Uspelo nam je sploščiti krivuljo naraščanja obolelih do te mere, da jih naš zdravstveni sistem zmore.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Uf, saj to sem omenil uvodoma in post začel s “Po spremembi metodologije glede testiranja…”
Zaradi tega, ker je vlada s spremembo metodlogije glede testiranja povsem spremenila trend gibanja, sem tudi sam nehal objavljati osvežitve glede trajektorije števila okuženih. In tudi napisal sem to.
Všeč mi jeVšeč mi je