Bine Kordež

Pred dnevi sem objavil prvi tekst o gospodarskih posledicah korona virusa. Tam sem omenil nekaj podatkov iz bližnje in daljne preteklosti. V nadaljevanju prikazujem nekaj slik, ki prikazujejo zanimiva dogajanja in iz katerih se verjetno lahko tudi marsičesa naučimo ali pa vsaj razumemo. Podatki so zbrani iz podatkovnih baz IMF, Eurostat ter Bloomberg, za Slovenijo pa dodatno iz Statističnih letopisov pred letom 1991.

Najprej nekaj podatkov o gibanju donosov državnih obveznic zadnjih 15 let (prikazana so mesečna povprečja, za letošnji marec pa po dnevih do danes). Na prvi sliki so zahtevani letni donosi za 10-letne obveznice treh držav, kjer je opazna pomembna razlika glede na razmere v času prejšnje krize. Na prvi sliki so nominalne donosnosti, na drugi pa koliko višji donos pričakujejo investitorji za naše in italijanske obveznice glede na nemške (letni donos v odstotkih).

Sledijo podatki, kako so v ZDA in Angliji pred in v času druge svetovne vojne povečali državne izdatke in imeli izjemno visoke proračunske deficite. V obeh državah so po letu 1939 imeli kar 8 oziroma 9 let visoke proračunske deficite. V Britaniji so bili proračunski deficiti kar 5 let zapored nad 30% BDP, v ZDA pa 3 leta zapored med 22% in 27% !!!

Ti primanjkljaji so se potem odrazili v naraščanju javnega dolga, ki je npr. v Angliji presegel 250 % BDP. Dodani so še podatki za tri druge države, ki so, zanimivo, povojno obdobje nadaljevale s precej nižjim dolgom ne glede na to, da sta bili Nemčija in Italija povzročitelja vojne. Pri tem je značilno tudi kar hitro zniževanje visokega javnega dolga VB in ZDA v povojnem času. Eden pomembnih razlogov je bila tudi višja inflacija, kar je pomenilo, da so izgubljali kreditorji, torej tisti s presežki finančnih sredstev. 

Ob tem kot zanimivost še podatki o realnem gibanju BDP z letom 1939 kot osnovo. Zanimivo, da sta tako Anglija kot ZDA v prvih letih po vojni imeli upad BDP (najbrž izostanek vojne industrije). Nemčija je z vojno proizvodnjo rasla še vse do 1944 (kolikor so podatki zanesljivi) ter se nato spustila na skoraj tretjino nekdanjega BDP. Nekaj nižji, a hitrejši je bil padec tudi v Italiji in Franciji, a kasnejše rasti so bile višje, tako da so npr. Anglijo dohiteli ali prehiteli. Dodan je še podatek o BDP/prebivalca za ZDA, kjer se lepo vidi, da je njihova visoka rast za razliko od drugih držav močno vezana na priseljevanje in da preračunano na prebivalca njihova gospodarska rast ne odstopa od rasti v drugih državah.

Še nekaj podatkov za Slovenijo[1]. Na sliki je prikaz gibanja realnega BDP in realnih neto plač za zadnjih 60 let, pri čemer so kot osnova upoštevane cene iz leta 2019 (2019 = 100) za oba podatka, desno pa istočasno tudi realne neto plače v cenah 2019. Ob osamosvojitvi je BDP padel za okoli 20 %, realne plače za tretjino. Ob zadnji krizi pa se je BDP znižal za desetino, povprečne plače pa z zamikom za 3 odstotke (podatki o plačah seveda ne zajemajo dejstva, da se istočasno precej znižalo tudi število zaposlenih, ki so prejemali plače). V teh razmerah je pred državo vsekakor naloga, da bo izpada dodane vrednosti čim manj in objektivno ima na voljo vsaj finančne vire, da to kar najbolj ublaži.

_______________

[1] Vir je SURS ter Statistični letopisi za leta pred 1991 (preračuni v času prehoda iz bivše države v samostojno Slovenijo so mogoče nekaj manj zanesljivi, a takšni izhajajo iz navedenih dokumentov).