Ta kriza spreminja vse: Država neomejeno prevzema zasebni dolg in lastnino

Še en ključen poudarek iz včerajšnjega komentarja Maria Draghija v Financial Timesu: Draghi pove (za mnoge) neprijetno resnico, da bo ves strošek te krize, to je vse izpadle dohodke in ves povečan zasebni dolg, prevzela v svoje bilance država. Tako kot v vsaki veliki vojni. Zasebni dolg bo izbrisan, navaditi se bomo morali na to, da bo visok javni dolg še dolgo stalnica v našem življenju. Tako kot po vsaki veliki vojni.

The challenge we face is how to act with sufficient strength and speed to prevent the recession from morphing into a prolonged depression, made deeper by a plethora of defaults leaving irreversible damage. It is already clear that the answer must involve a significant increase in public debt. The loss of income incurred by the private sector — and any debt raised to fill the gap — must eventually be absorbed, wholly or in part, on to government balance sheets. Much higher public debt levels will become a permanent feature of our economies and will be accompanied by private debt cancellation.

It is the proper role of the state to deploy its balance sheet to protect citizens and the economy against shocks that the private sector is not responsible for and cannot absorb. States have always done so in the face of national emergencies. Wars — the most relevant precedent — were financed by increases in public debt.

Vir: Mario Draghi, Financial Times

In temu se bo prilagodila vsa ostala situacija. Najprej bodo centralne banke v neomejenih količinah financirale fiskalno politiko (čeprav na začetku posredno prek nakupov državnih obveznic na sekundarnem trgu, kot sta ECB programa APP in novi PEPP; kasneje bodo ukinili še ta obvod prek finančnih institucij). Če ste morda spregledali, ECB je za nov program PEPP (750 milijard €) ukinila zgornjo mejo, koliko obveznic ene države lahko kupi posamezna nacionalna centralna banka (v programu APP je bila omejitev na 33%). To de facto pomeni, da lahko vsaka nacionalna centralna banka teoretično financira tudi samo svojo lastno državo (odkupuje zgolj obveznice svoje lastne države). Na koncu procesa bodo centralne banke ta dolg države odpisale (saj so lastnice centralnih bank itak države) in ker je bil ta virtualni denar itak ustvarjen iz nič. Gre zgolj za številke, zapisane v spominu na računalnikih. Delete.

Drugič, ker se bo kriza zavlekla in bo okrevanje počasno, bodo države za spodbuditev agregatnega povpraševanja kmalu začele izvajati helikopterski denar tudi za prebivalstvo v obliki transferjev gospodinjstvom (to lahko imenujete tudi univerzalni temeljni dohodek ali solidarnostni prispevek ali državljansko rento ipd.).

Tretjič, dosedanja lastniška razmerja se bodo zabrisala. Po domače rečeno, prišlo bo do postopne vendar obsežne nacionalizacije gospodarstva. Začelo se je s podržavitvijo letalskih družb, sledijo ključne javne storitve (bolnišnice, javni prevoz, oskrba z vodo, plinom in električno energijo), nato sledijo panoge, ki so strateškega pomena za državo – od živilske in kemične industrije naprej. Drugače se ne da učinkovito voditi države v vojnih razmerah.

In četrtič, ne samo, da bo prišlo do izbrisa zasebnega lastništva v mnogih strateško pomembnih panogah, prišlo bo tudi do povečanja davkov na lastnino (premoženje, dediščine) in na dohodke – pričakujemo lahko večjo davčno progresijo.

Na drugačen način se pač ne bo dalo financirati delovanja družbe po vojni. In to ni nič novega. Po vseh velikih vojnah je bilo tako. Poglejte denimo samo V. Britanijo ali ameriške davke po drugi svetovni vojni ter poskušaajte to primerjati s situacijo izpred februarja 2020. No, tja nazaj nas pelje ta “vojna bibličnih razsežnosti“, kot jo imenuje Draghi.

In ne streljajte na mesengerja, samo povem, kam se bo počasi premaknila “nova normalnost“. Tega prehoda v novo normalnost itak nihče ne bo opazil, ker se bo dogajal kot pri učinku kuhanja žabe.

Ne gre za konec kapitalizma, pač pa za drugačen kapitalizem. Kot ga je svet že poznal po drugi svetovni vojni. Pri tem ne pozabite, da v učbenikih obdobje med 1945 in 1973 imenujejo zlato obdobje kapitalizma. Ker je to bilo obdobje visoke rasti BDP in visoke rasti standarda prebivalcev ter krepitve srednjega razreda ob hkrati visokih davkih na premoženje in visoki dohodninski progresiji.

Kar ni zmogla “velika finančna kriza” iz 2008, bo očitno uspelo temu virusu.

2 responses

  1. No, pa bomo dobili “podjetno državo”, rešiteljico vsega, vključno s korona virusom.
    Jo bo pa za kaj takega potrebno kadrovsko usposobiti. Sedanja generacija politikov tega ni sposobna izvesti, kdo se javi?

  2. Premalo se govori o tem, da je situacija res dobra priložnost za strukturne ekonomske spremembe. Kriza je platforma za velike stvari in povratek v neoliberalizem po krizi 2009 je izgubljena priložnost. Coronavirus je nova. Poudarja se nacionalizacija, kar je v določenih primerih seveda smiselno (infrastruktura in javne dobrine/storitve), ampak kaj pa s korporacijami, samozaposlenimi in MSP (ki zaposlujejo 60% ljudi)? A si res želimo povratka v negotovo “normalnost”? Vemo tudi, kako hitro se lahko razproda državno lastništvo, tudi vse se, kdo se okoristi z razprodajo (državljani sigurno ne). Vem, da se ponavljam, ampak tretja pot pre-lastninjenja je demokratizacija produktivnega kapitala, lastništvo zaposlenih.

    Dober model za to je ESOP (lastniški skladi zaposlenih), najbolj uspešna obstoječa praksa delavskega lastništva, ki v ZDA vključuje 14 milijonov zaposlenih. ESOP model se da lepo “kopirati” v vsako tržno gospodarstvo, model smo razdelali na Inštitutu za ekonomsko demokracijo.

    Kako bi zadeva zgledala v primeru trenutne državne intervencije? Posojila državnih bank, subvencije in davčne olajšave: smiselno je, da se del pomoči predvidi za izdajo novih lastniških deležev (delnic v d.d. ali deležev v d.o.o.), ki se prenesejo na lastniške sklade zaposlenih. Torej neke vrste razvodenitev z državno dokapitalizacijo. ESOP sklade se strukturira tako, da se lastništvo dolgoročno ohrani med delavci, torej da ni individualne prodaje s strani zaposlenih, in da se sistem obnavlja z menjavo generacij zaposlenih.

    Zakaj bi država del pomoči namenila za lastništvo zaposlenih?

    – Nagrada. Odsotni delničarji niso tisti, ki bodo reševali podjetja iz te hude situacije. Osebno zdravstveno tveganje in odgovornost za reševanje krize je pri menedžerjih in ostalih zaposlenih. Ko bodo zaposleni z državno pomočjo ponovno zagotovilo ‘business as usual’ je zato povsem primerno, nadaljujejo kot so-lastniki podjetij, ki so jih rešili.
    – Podjetja v lasti zaposlenih so bolj odporni v času gospodarskih kriz (nižja fluktuacija zaposlenih in višje preživetvene stopenj), prav tako pa uživajo višjo povprečno učinkovitost od klasičnih podjetij (produktivnost, pripadnost delavcev, inovativnost).
    – Zasidranje lastništva v lokalnih skupnostih in med slovenskimi delavci. Če nam trenutna kriza kaj sporoča, nam govori o problematiki globalne ekonomske soodvisnosti. Mala in srednje velika podjetja so temelj slovenskega gospodarstva, zato bi morali najti način, kako jih na dolgi rok zaščititi.
    – Model za prenos lastništva MSP. Prenos lastništva bo eden izmed večjih demografskih izzivov bližnje prihodnosti. Velika večina slovenskih lastnikov nima načrtov za prenos lastništva svojih podjetij. ESOP v ZDA je najbolj pogosta izbira lastnikov prav v primeru postopnega odmika iz podjetja.
    – Družbena in okolijska odgovornost. Podjetja v lasti zaposlenih manj onesnažujejo, skrbijo za lokalno okolje in svoje zaposlene.

    Dober članek na to temo, ki podobne ukrepe priporoča ameriški vladi – https://newrepublic.com/article/157055/toward-economic-democracy

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: