Ta kriza utegne imeti podobne posledice kot svetovna vojna. Spremenil se bo način razmišljanja, spremenile se bodo prevladujoče paradigme in ustrezno se bo prilagodil družbeno-ekonomski red. Kar ni zmogla “velika finančna kriza” iz 2008, bo najbrž uspelo temu virusu.
Prva šokantna zadeva, ki se bo zgodila, je prevladujoče spoznanje, da država ni težava ali sovražnik, pač pa da je državna intervencija nujna, da se vzpostavi red in stabilizira gospodarstvo. In ker bo v tem procesu država morala kompenzirati izpad dohodkov zaposlenim in samo-zaposlenim ter rešiti pred stečajem ali sanirati velik del gospodarstva, bo postalo nenadoma povsem sprejemljivo, da se mora v ta namen država zadolžiti ter da je visok javni dolg pač normalna cena te intervencije.
Drugič, padla bo dogma o neodvisnosti centralnih bank (o “kitajskem zidu” med monetarno in fiskalno politiko). Ker bo potrebna ogroma fiskalna injkecija, bodo centralne banke v neomejenih količinah financirale fiskalno politiko. Čeprav na začetku sramežljivo in posredno prek nakupov državnih obveznic na sekundarnem trgu, kot sta ECB programa APP in novi PEPP. Kasneje bo najbrž ukinjen še ta obvod prek finančnih institucij (zakaj plačevati bankam in skladom za posredovanje?) in bodo centralne banke (spet) kupovale državne obveznice kar v primarni izdaji (tako kot je bilo do konca 1980. let). In če ste morda spregledali, ECB je za nov program PEPP (750 milijard €) ukinila zgornjo mejo, koliko obveznic ene države lahko kupi posamezna nacionalna centralna banka (v programu APP je bila omejitev na 33%). To de facto pomeni, da lahko vsaka nacionalna centralna banka v EU teoretično financira tudi samo svojo lastno državo (odkupuje zgolj obveznice svoje lastne države).
Na koncu tega procesa bodo centralne banke ta dolg države odpisale, saj ga ni mogoče odplačati. Niti ni to potrebno. Lastnice centralnih bank so itak države in ta virtualni denar je bil itak ustvarjen iz nič. Gre zgolj za številke, zapisane v spominu na računalnikih. Delete.
Inflacija? ja, zgornja meja državnega zadolževanja je nevarnost visoke inflacije. Toda inflacija se razvije, ko preveč povpraševanja ob preveč denarja lovi premajhno ponudbo dobrin. Ko povpraševanje zaradi negotovosti in negativne demografije zapade v depresijo, nobena še tako velika količina denarja ne zmore zagnati dovolj povpraševanja po (itak preveliki) ponudbi dobrin. Poglejte si Japonsko zadnjih 30 let, kjer tudi ogromno stalno monetarno financiranje fiskalne politike in več kot 250-odstotni javni dolg glede na BDP ne zmoreta bistveno odlepiti inflacije od ničle. Ali pa poglejte bilanco ECB in 2,900 milijard evrov, ki jih je ECB v zadnjih petih letih porabila za ustvarjanje inflacije, pa je ni uspela dvigniti niti za milimeter nad 1% (core inflacije).
Tretjič, ker se bo kriza zavlekla in bo okrevanje počasno, bodo države za spodbuditev agregatnega povpraševanja kmalu začele izvajati helikopterski denar tudi za prebivalstvo v obliki transferjev gospodinjstvom (to lahko imenujete tudi univerzalni temeljni dohodek ali solidarnostni prispevek ali državljansko rento ipd.). Do tega bi itak prišlo že samo zaradi demografije, saj prilivi v pokojninsko blagajno ob naraščajočem deležu starejšega prebivalstva ne bodo zadostovali za spodobne pokojnine.
Četrtič, dosedanja lastniška razmerja se bodo zabrisala. Po domače rečeno, prišlo bo do postopne vendar obsežne nacionalizacije gospodarstva. Začelo se je s podržavitvijo letalskih družb, sledijo ključne javne storitve (bolnišnice, javni prevoz, oskrba z vodo, plinom in električno energijo), nato sledijo panoge, ki so strateškega pomena za državo – od delov živilske in kemične industrije naprej. Drugače se ne da učinkovito voditi države v vojnih razmerah. Mnoga podjetja bodo seveda kasneje spet privatizirana.
In petič, ne samo, da bo prišlo do izbrisa zasebnega lastništva v mnogih strateško pomembnih panogah, prišlo bo tudi do povečanja davkov na lastnino (premoženje, dediščine) in na dohodke – pričakujemo lahko večjo davčno progresijo.
Na drugačen način se pač ne bo dalo financirati delovanja družbe po vojni. In to ni nič novega. Po vseh velikih vojnah je bilo tako. Poglejte denimo samo V. Britanijo ali ZDA ter ameriške davke po drugi svetovni vojni (z najvišjo mejno davčno stopnjo 90%) ter poskušajte to primerjati s situacijo izpred februarja 2020. No, tja nazaj nas pelje ta “vojna bibličnih razsežnosti“, kot jo imenuje Mario Draghi.
In ne streljajte na mesengerja, samo povem, kam se bo počasi premaknila “nova normalnost“. Tega prehoda v novo normalnost itak nihče ne bo opazil, ker se bo dogajal postopno kot pri učinku kuhanja žabe.
Ne gre za konec kapitalizma, pač pa za drugačen kapitalizem. Za novo (prehodno) fazo v evolucijski ciklusoidi kapitalizma. Za podoben kapitalizem, kot ga je svet že poznal po drugi svetovni vojni. Pri tem ne pozabite, da v učbenikih obdobje med 1945 in 1973 imenujejo zlato obdobje kapitalizma. Ker je to bilo obdobje visoke rasti BDP, stabilnosti in visoke rasti standarda prebivalcev ter krepitve srednjega razreda ob hkrati visokih davkih na premoženje in visoki dohodninski progresiji.
Kar ni zmogla “velika finančna kriza” iz 2008, bo očitno uspelo temu virusu.
DAMIJAN blog 
In kaj bo/je povzročilo to krizo?
Ne klasične vojne in milijonske žrtve, ki smo jim priča že ves čas in v katerih umira nepredstavljivo veliko ljudi. Ne selitve narodov in s tem povezana migrantske krize z nepredstavljivimi žrtvami in vsemi posledicami. Ne podnebne spremembe pri nebrzdani industrializaciji in vse posledice ki smo jim bili priča- spet ogromna škoda in nepredstavljive žrtve.
Očitno je bila potrebna psihološka vojna in histerija okoli tega virusa. Nevidni sovražnik, o katerem se prav veliko še vedno ne ve.
Kaj vse bi se lahko naredilo z denarjem, ki bo očitno potreben za sanacijske ukrepe? Koliko bolnic bi lahko zgradili , koliko raziskav izvedli za preprečevanje podobnih situacij, koliko strokovnega osebja bi financirali za nego in oskrbo ranljivih. Koliko lačnih ust bi lahko nahranili (Jemen…) … .
V članku so opisane predvsem »pozitivni« miselni preskoki, ki naj bi se naredili v ekonomiji. Nisem prepričan, da bodo samo te posledice. Kaj bo z demokracijo, svobodo??? Na Kitajskem to izkoriščajo predvsem za sledenje ljudem v imenu »splošne varnosti«. Ključno je ne samo kako se bomo lotili sprememb kapitalizma, temveč kdo jih bo delal in kakšen namen ima. Meni je vse skupaj (način kako se zadeve odvijajo) vse bolj verjeten scenarij, ki ga je opisala Margaret Atwood za namišljeno državo Gilead.
Všeč mi jeVšeč mi je
“So what are the limits for a currency-issuing government like the United States? The answer is inflation. The government can’t run out of money, but it can run out of things to buy (including labor). We are constrained by our real resources — i.e. our technical know-how and the available supply of workers, factories, machines, raw materials, and so on. As long as the economy isn’t already operating at full capacity, then it is reasonable for Congress to send just one set of instructions to the Fed.”
Všeč mi jeVšeč mi je
O »naših« bankah
Banka Slovenija je slovenska banka samo po imenu, sicer pa je to zakotna izpostava ECB. V prejšnji finančni krizi BS ni delovala v prid in za dobrobit Slovenije in Slovencev. Ravno tako ne ECB in EK. Upravičeno na podlagi delno dostopnih- sicer še vedno tajnih – dokumentov upravičeno sklepamo, da so imenovani delovali na prefinjeno kriminalni način, v nasprotju s pravnim redom EU, v našo škodo.
O fiskalni in monetarni politiki
Monetarna politika, ki jo vodi ECB nima nobene korelacije s fiskalno politiko držav. Tudi fiskalne politike posameznih držav EU nimajo ena z drugo nobene povezave, razen seveda nemških hegemonističnih zahtev, da vse države njihovo neumnost imenovano zlato fiskalno pravilo vpišejo v ustavo. Opisano je idealen model teorije kaosa, ki ga lahko profesorji uporabljate na predavanjih.
O razlastitvah in derogaciji prava EU in Slovenije
V Sloveniji se enormnih oškodovanj , ki so nam jih imenovani povzročili leta 2013 še v sedmem letu od storjenega dejanja, nismo lotili. Ne gre samo za razlastitev, gre za eklatantno kršitev človekovih pravic od prepovedi do pritožbe in pravice do odškodnine, do nerazumnega zavlačevanja in očitnega sprenevedanja države glede temeljnih ustanovnih načel zapisanih v ustavo, na katerih Slovenija, kot država pade ali obstoji.
Projekcija o ravnanju lastnikov bank po prihajajočem pravilu korona virusa
Komercialne banke v Sloveniji niso več slovenske. Lastniki nekdanje slovenske Gorenjske banke so si pred kratkim izplačati 41 milijonov dividend, kljub temu, da je kriza korona virusa že močno razsajala. ECB sicer prosi banke, da naj si ne izplačujejo dividende vsaj do jeseni, vendar se pojavi vprašanje, zakaj bi zasebni lastniki tako določilo spoštovali? Zakaj bi v svojih bankah uvedli socialni moratorij in odloge anuitet, odstopili od vnovčevanja garancij in prisilno podeljevali nove kredite fizičnim ali pravnim osebam po diktatu in nalogu države. Takšno razmerje imata lahko le država in njena banka.
Novi lastniki so pri nas investirali v banke zaradi ekstremnih dobičkov. Če dotok le teh preneha ni razloga, zakaj bi investitorji v banke sploh še hotel poslovati. Boljša opcija je počrpati kapital banke in jo prodati ali pahniti v stečaj, izkupiček pa reinvestirati v bolj donosen posel. Opisano očitno že poteka v tišini in daleč od oči BS, ki nima problema z izplačili enormnih bančnih dividend lastnikom. Naslednja faza so posojila komercijalnih bank za katerimi se izgubi vsaka sled, bilance bank pa postajajo – ob mrtvo hladnih lastnikih – kapitalsko vse bolj neustrezne. Ko bo BS in država ugotovila, kaj se dogaja, bo imela na izbiro le ponoven nakup banke ali pa njeno nacionalizacijo, vendar ob predpostavki bankrota, ki ga bo ravno tako morala plačati.
Za nas najslabši scenarij….
Seveda še vedno obstaja možnost dogovora med državo ECB in EK, da lastniki tega ne storijo, a verjamem, da bi bila to za nas daleč najslabša in najdražja opcija od vseh možnih.
Iste osebe… institucije…. način…, le fabula bo malce drugačna
Ko prebiramo koliko primarne emisije si bodo pri ECB sposodili Nemci na glavo državljana in to primerjamo z našim nameravanim kriznim vložkom vidimo, da nam EU zopet namenja položaj Pepelke. Pravzaprav ta položaj zavzemamo kar sami, ker nam je značajsko in karakterno pisan na kožo. Isti ljudje-tako v EU kot doma-, ki so bili že režiserji finančne krize in njenega reševanja pred desetletjem, nam pripravljajo malce obrnjeno predstavo z istimi učinki.
Zakaj bi Draghi oz. vplivni krogi, ki jim pripada diametralno spremenili svoja prepričanja in ravnanja? Odgovor je: »Nikakor ne zato, da bi bilo nam bolje!«
Če pa vrtamo še naprej, je lahko razlog za njegovo oglašanje le eden:
« Nič se ne sme spremeniti, kajti meni in mojim zatečeno stanje in razmerja moči ustrezajo!«
To – in samo to- je v EU in od EU za pričakovati.
Napoved za EU
Smo na razpotju.
Desna pot vodi v reprizo Weimarske republike z obilico ničvrednega denarja in astronomsko inflacijo, ki bo povsem ušla iz rok »elite«. Denarja bo dovolj, dobrin pa ne. Še kmetje ne bodo hoteli prodajati hrane za ničvredni denar.
Leva pot vodi v revolucijo in nas popelje na izhodiščno točko izpred stotih let.
Nobene od obeh poti se ni treba veseliti, ker ne prinašata nič dobrega. Eno pa je gotovo. Slovenci se v našem značaju in medsebojnem razkolu ne bomo spremenili nikoli. In to je naša stalnica.
Vsem zaprtim v dolgočasje korona karantene priporočam branje knjige Tugomer, ki sta jo napisala Jurčič in Levstik. Če drugega ne, spoznajmo sami sebe. Naše mesto in položaj, ki ga že od nekdaj zasedamo v EU nam bo bolj razumljiv in lažje sprejemljivo tako, da se ne bomo preveč slepili z utopističnimi zapisi, kako bo po pandemiji korona virusu vse boljše.
Še nikoli ni bilo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Krize ni povzročil virus ampak naš pozen odziv nanj. To niso finančni trgi, kjer ni geografskih omejitev in se kriza lahko s svetlobno hitrostjo po optičnih vlaknih razširi v “vsako večjo vas” ter tam preseneti vse s spuščenimi hlačami.
Virus je potreboval kar nekaj časa, da se je iz prvotnega žarišča razširil na ves svet. Najprej je s prikrivanjem dragoceni čas izgubila Kitajska, nato pa je odgovorila odločno in omejila škodo na 2 provinci. Zanje bi to bil samo majhen nihaj gospodarskih kazalcev, nobena hujša kriza, in še vedno bi imela letos lepo rast. Cel svet je opazoval in jim potiho (nekateri celo naglas – ti zdaj že vodijo na lestvici pozitivnih) privoščil te težave, s tem pa tudi zanikal lastno ogroženost. In točno to je povzročilo krizo – vsak zamujeni dan je naslednji dan terjal veliko bolj drastične ukrepe, ki bodo povzročili krizo. Širjenje okužbe brez ukrepov (karantene idr.) ne bi toliko prizadelo gospodarske rasti, vendar bi bila humanitarna škoda zastrašujoča.
Zdaj vidimo, s kakšno lahkoto glavne finančne vrtine sveta povečajo črpanje denarja – seveda, saj gre vendar za njihov obstoj, za obstoj finačnega sistema, kapitalizma, svetovne ureditve, življenja starih belih lastnikov kapitala. Vse to bi bilo ogroženo, če bi za samo nekaj mesecev ostali v karanteni brez tega denarja ali pa če ne bi imeli karantene in bi se družba “zlomila”. Za ta namen ni bil noben problem spremeniti pravila igre. Na to se moramo spomniti, ko bomo potrebovali sredstva za čisto (in geopolitično nevtralno!) energijo, za čistejšo industrijo, krajše delovnike, medicinsko oskrbo za vse, zaščito pred naravnimi nesrečami, medicinske raziskave, odpravljenje neenakosti vseh vrst, ta seznam je brez konca.
G. Rus omenja sledenje ljudem na Kitajskem – v J. Koreji je to ena od glavnih metod za nadzor ljudi v karanteni. Pred dnevi je bil objavljen primer, ko se je tam nekomu izpraznila baterija na telefonu in je policija v nekaj urah prišla na zadnjo lokacijo pogledat, ali je z njim še vse v redu. Kako lepo skrbijo za državljane. Tudi Evropska komisija že razmišlja o tem, da bi jim po en operater za vsako državo zagotavljal anonimizirane lokacijske podatke o uporabnikih. Pri nas tovrstne podatke A1 že ponuja kot storitev na trgu. Sicer pa večina uporabnikov telefonov že tako prostovoljno pošilja svoje ne-anonimizirane (!) precej natančne podatke o lokaciji (na podlagi geolociranih WLAN omrežij in satelitske navigacije) Alphabetu in drugim oglaševalskim mastodontom; sledenje prek mobilnega signala je veliko manj natančno, saj se da določiti le, v kateri celici si – na katero bazno postajo si priklopljen.
Zdaj smo celo spodbujeni k čim širši rabi interneta kot osnovnega komunikacijskega kanala, sredstva za delo na daljavo itd. In kaj ljudje in tudi države uporabljajo? Pretežno izdelke ameriških podjetij, ki so dokazano (Snowden, Crypto AG) precej prepletena z Washingtonom, ugaslim svetilnikom svobode.
Poleg samooskrbe s hrano in zaščitnimi sredstvi bi morali več pozornosti in predvsem konkretno več sredstev nameniti izdelavi regionalnih programskih rešitev (za pošto, chat, pretočne vsebine, oddaljen dostop, kriptiranje, anonimizacijska orodja, operacijske sisteme itd.), že danes pa bi morali ljudi usmeriti k uporabi manj tveganih informacijskih storitev, ki so že na voljo (recimo Signal namesto Skype za komunikacijo). Torej poleg umivanja rok moramo pozornost posvetiti tudi informacijski in zasebnostni higieni, ker sicer bo to lahko žarišče naslednje pandemije. SARS-CoV-2 namreč ni edini “virus”, ki razsaja na Kitajskem, pa se nam v tem trenutku (še) zdi neskončno oddaljen in povsem nenevaren. Sistem družbenega točkovanja že mutira in poskuša okužiti nekatere druge države.
Všeč mi jeVšeč mi je
Še en odličen komentar!
Tale del je pa sploh super!
“Zdaj vidimo, s kakšno lahkoto glavne finančne vrtine sveta povečajo črpanje denarja – seveda, saj gre vendar za njihov obstoj, za obstoj finačnega sistema, kapitalizma, svetovne ureditve, življenja starih belih lastnikov kapitala. Vse to bi bilo ogroženo, če bi za samo nekaj mesecev ostali v karanteni brez tega denarja ali pa če ne bi imeli karantene in bi se družba “zlomila”. Za ta namen ni bil noben problem spremeniti pravila igre.”
Všeč mi jeVšeč mi je
hvala za izjemno vsebino. tudi zelo jasno in berljivo napisano, kar je redka vrlina.
lastnice centralnih bank so drzave? kaj pa rockefellerji idr.?
lp,
Všeč mi jeVšeč mi je
K vašemu prijaznemu vprašanju domnevam, da vas zanimajo predvsem EU centralne banke in kako je to urejeno pri nas. Posredno -sicer na komentar nekoga drugega – je že odgovoril JPD, ki je nedvomno najbolj kompetenten za te razlage, saj je bil kandidat za guvernerja BS. Kratkemu in jedrnatemu odgovoru bi dodal še tole:
Kadarkoli teče beseda o Banki Slovenije se spomnim naslednjega pregovora:
» Vem, da misliš, da razumeš kaj sem rekel, a tisto, kar si slišal ti ni tisto, kar sem mislil jaz.«
BS je ustanovila RS, kot javno osebo javnega prava. Na papirju je njena 100% lastnica. Svet BS in guverner sta neodvisna pri odločitvah, ki so lahko tudi v nasprotju z željami vlade in parlamenta. Finančna stabilnost države in njena suverenost naj bi bili s tem zagotovljeni. Ali res?
Leta 2013 je BS pod pritiskom ECB in EK izvedla nenavadno in v svetu unikatno akcijo, s katero je per takoj in čez prst ugotovila, da je 6 domačih bank, ki so predstavljale skorajda kompletno slovensko bančništvo v globokem stečaju. Pri tem so uporabili orodja, ki jih bančni predpisi izrecno prepovedujejo, kot so knjiženje izmišljenih rezultatov dobljenih v vajah katastrofičnih simulacij stres testov v resnične bilance bank.
Do 4.11.2014 je bila BS, kot slovenska centralna banka enakovredna članica ECB skupaj z ostalimi državnimi centralnimi bankami iz drugih EU članic. Takratni guverner BS Jazbec je bil enakovreden Mariu Draghiju, ki je bil sicer formalni šef ECB. Do tega datuma bi Jazbec v ECB moral neodvisno zastopati izključno in prvenstveno interese lastnika – države Slovenije. A temu ni bilo tako.
V javnosti kroži dokument, ki ga je Jazbec naslovil 6.12.2013 na svoje sodelavce. Sporoča jim kako ga skrbi ker DG COMP-u ni všeč nameravana odločitev BS glede dokapitalizacije NKBM, NLB in Abanke in čakajo, da o tem odloči »višji nivo«.Jazbec je zaskrbljen tudi zaradi molka ECB. Zakaj le, če je v ECB enak med enakimi, uradno formalno pa je leta 2013 odgovoren le DZ RS ?
http://www.vzmd.si/novice/banka-slovenije-vzmd-prejel-in-objavil-nova-sokantna-razkritja-o-centralno-bancnih-prikrivanjih-pritiskih-ter-zunanjih-vplivih-javni-apel-novemu-guvernerju-mag-vasletu
BS se po »sanaciji bančnega sistema« v katerem je Slovenija izgubila svoje banke
odločno in jasno postavi proti svojemu ustanovitelju in lastniku – držav Sloveniji.
Začne se s prenehanjem sodelovanja med BS in NPU, ki je raziskoval bančno kriminaliteto, nesodelovanjem v preiskavi NPU-ja v BS zaradi preiskave kazenske ovadbe vodilnih v BS in končno z ovajanjem Slovenije ECB in EK ter zahtevah po aktivnostih proti državi Sloveniji. Kmalu Slovenija prejme nenavadne zahteve šefa ECB Draghija, ki jih naslovi na Državno tožilstvo z zahtevo, da le-to preneha raziskovati prejete kazenske ovadbe proti vodilnim v BS. EK pa RS zaradi zasega dokumentacije med preiskavo kriminalne ovadbe na BS, Slovenijo celo toži. Hkrati je BS pričela naslavljati serijo ustavnih obtožb na Ustavno sodišče proti Republiki Sloveniji. Zadnjo tožbo je nanj naslovila januarja letos.
https://siol.net/posel-danes/novice/pod-oznako-zaupno-guverner-jazbec-hujskal-ecb-proti-sloveniji-453486
Zanimivo pa je nekaj drugega. 4.11.2014 je BS postala del Eurosistema. Vsi arhivi ECB so eksteritorialni in nedotakljivi s strani držav članic EU. Odločitve o tem, kaj se bo finančno zgodilo s katero izmed držav EU se sprejema na ECB, a centralne banke posameznih držav niso več kreatorke in enakopravne partnerice za mizo. Večina njih so postale zgolj lokalne izvrševalke operativnih navodil ECB in glasovalna tipka. Gre za tako imenovani sindrom »high level«, ki ga že leta 2013 v svojem emailu omenja Jazbec.
Slovenija v Eurosistemu nima nobene ingerence več nad BS. Brez soglasja ECB ne more znižati ali zvišati svojega ustanovnega kapitala, kaj šele višino rezerv BS ali vsaj vplivati na razporeditev naložb npr., da v virusni krizi, ki nas trenutno pesti, zahteva, da BS namesto enormno visokih naložb v tuje vrednostne papirje le te preusmeri v domače naložbene instrumente. Verjamem sicer, da sta npr nemška ali francoska centralna banka najprej zvesta svoji državi in se primarno pozanimata o njunem interesu, katerega izvedbo nato striktno zahtevata na sestankih ECB. Hkrati verjamem, da BS in njen guverner Vasle ravnata ravno nasprotno.
Všeč mi jeVšeč mi je
Boris,
sploh niste daleč od resnice.
Ključno vprašanje je torej: kdo upravlja z ECB? Kdo je upravljal z Draghijem (da je šel kontra Nemčiji z APP) in kdo upravlja z Lagardeovo (da prehiteva EK s PEPP in sili EU v evro obveznice)?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne morem mimo razmišlanja, da si zaslužimo vse skupaj. Kam nas je pripeljal obstoječi družbeno-ekonomski red z brezsramnim izkoriščanjem in uničevanjem narave.
Narava nam je pripravila lekcijo, da si slučajno ne bomo domišljali, da jo dominiramo!
Všeč mi jeVšeč mi je
Personifikacija narave v tem primeru res ne bo pomagala, je kvečjemu distrakcija. Poleg tega nas ravno novi koronavirus na grob način opominja, da smo kljub našemu družbeno-ekonomskemu redu in ostalim abstraktnim sistemom še vedno neločljiv del narave – tako kot netopirji, luskavci, virusi.
Če bi v jame, kjer se je “izlegel” novi koronavirus, pravočasno namestili reflektorje in razredčili populacijo netopirjev, bi se morda celo izognili (temu) koronavirusu – z uničevanjem narave torej. Tudi cepivo je uničevanje narave.
Vedno smo bili del te narave, od nekdaj smo si z njo delili tudi viruse. Globalizacija pa je povzročila, da danes virus, ki se prenaša kapljično in aerogeno, osvoji svet v nekaj tednih – tega pa v preteklosti še ni bilo. Recimo že SARS-1 je pred skoraj 2 desetlejema potreboval 4x več časa za razširitev v vse kitajske province kot letos SARS-2. Vedno bolj smo (bili) prepleteni, vedno bolj mobilni in vedno bolj ranljivi za to obliko nevarnosti.
Morda pa bomo v tej krizi doumeli, da vsi skupaj že od nekdaj živimo v karanteni – na omejenem planetu, skupaj z ostalimi živimi bitji in neživimi sestavinami. In da moramo biti TRAJNOSTNO samooskrbni, če želimo preživeti, ker zunanje intervencije v obliki rešitve/pomoči ne bo.
Všeč mi jeVšeč mi je
1. države bodo poostrile nadzor nad prebivalstvom, kar jim bomo tudi pustili, ravno zaradi tega kar si napisal zgoraj (tako da bomo veselo in prostovoljno pristali na marsikatero obliko sledenja in nadzorovanja, na katero prej ne bi) – NAROBE
2. malo preveri kdo je lastnik centralnih bank, in kdo “printa” denar, kajti tvoje informacije so povsem napačne! samo en link, ostalo razišči sam, je vse znano: https://www.stlouisfed.org/in-plain-english/who-owns-the-federal-reserve-banks
Všeč mi jeVšeč mi je
Uf, ste pa odkrili toplo vodo.
O tem, da so lastnice Feda največje ameriške banke, čivkajo ptički. Tudi sam sem o tem pisal pred 6 leti, ko je bila 100-letnica ustanovitve Fed
Lastnice ECB in nacionalnih centralnih bank v Evropi pa so države
Všeč mi jeVšeč mi je
To je že res, da so lastnice ECB in nacionalnih centralnih bank države, članice EU, ki pa nimajo, mimogrede, nobenih pristojnosti nad delovanjem svojih bank, pristojnosti, ki izhajajo že iz same definicije lastnine. Iz tega lahko sklepamo, da je v primeru ECB in njenih nacionalnih ekspozitur lastništvo popolnoma nepomembno, saj iz njihovih lastništev ne izhajajo nobene pravice.
Se pravi, preostane nam samo vprašanje,
KDO UPRAVLJA Z ECB in njenimi nacionalnimi ekspoziturami.
Malce sem poguglal in zelo hitro padel na prispevek, ki se mi zdi povsem primeren kot odgovor na zastavljeno vprašanje.
(Prispevek je iz leta 2015, za to so igralci nekoliko spremenjeni, ne pa način njihovega delovanja, zelo verjamem.)
https://tigr.net/3921/2015/02/12/who-controls-ecb-european-central-bank/
Imena igralcev iz prejšnje garniture:
ECB: Mario Draghi, President – Goldman Sachs, World Bank
Bank of England: Mark Carney, Governor – Goldman Sachs
Bank of France: Christian Noyer, Governor – IMF, World Bank
Deutsche Bundesbank: Jens Weidmann, President – IMF
Bank of Greece: Yannis Stournaras, Governor – IMF
De Nederlandsche Bank: Klaas Knot, president – IMF
Banca d’Italia: Ignazio Visco, governor – OECD
National Bank of Austria: Ewald Nowotny, Governor – EIB; Andreas Ittner, Vice Governor – IMF
Banco de España: Luis M. Linde, Governor – Inter-American Development Bank (IADB)
Riksbank (Sweden Central Bank): Stefan Ingves, Governor – IMF
Norges Bank: Øystein Olsen, Governor – Center for Economic Analysis; Jon Nicolaisen, Deputy Governor – OECD
National Bank of Belgium: Luc Coene, Governor – IMF
Bank of Portugal: Carlos da Silva Costa, governor – EIB
Banque centrale du Luxembourg: Gaston REINESCH, governor – EIB, BNP Paribas
National Bank of Poland: Marek Belka, Head – Columbia University, University of Chicago and London School of Economics, World Bank, JP Morgan
Hungarian National Bank: György Matolcsy, Governor – European Bank for Reconstruction and Development
National Bank of Romania: Mugur Isărescu, Governor – Romanian Embassy in the United States
Bulgarian National Bank: Ivan Iskrov, Governor – US Treasury and the Federal Reserve Bank of Chicago
Czech National Bank: Miroslav Singer, Governor – University of Pittsburgh, PricewaterhouseCoopers
Bank of Estonia: Ardo Hansson, Governor – World Bank, Harvard University
Central Bank of Ireland: Patrick Honohan, Governor – IMF
Bank of Latvia: Ilmars Rimsevics, Governor – St. Lawrence University (USA), Clarkson University (USA)
National Bank of Slovakia: Jozef Makúch, Governor – IMF, World Bank
Všeč mi jeVšeč mi je
Strinjam se s tvojo analizo, Jože: drži, svetovni gospodarski sistem je razpadel, prišel je čas intervencij države, nacionalizacij gospodarstva in industrije ter zadolževanja držav pri lastnih centralnih bankah, potem pa odpisa teh dolgov, ki jih itak ne bo mogoče odplačat. To je postalo jasno in pravilno ugotavljaš, zato upam, da te bodo tudi naši politiki poslušali.
Prav tako je ustrezna tudi tvoja primerjava s finančno krizo-zlomom iz 2008, ki so jo takrat mnogi primerjali s “krizo 1929”, pa tudi ugotovitev, da bo ta “virus-kriza” imela učinek svetovne vojne.
Vendar pa v zadnjem odstavku, kjer podajaš vizijo o “povratku v povojni kapitalizem iz let 1945-73”, torej “vrnitev k izvirnemu Bretton-Woodsu”, ostajaš preveč amero-evropo-centričen: sedanja kriza se ni zgodila zaradi neravnovesij in prerazporejanj znotraj ameriško-evropskega gospodarskega prostora (ki ga je leta 1944 na novo ustoličil in oblikoval Bretton-Woods, skupaj z vzpostavitvijo “ameriškega imperija” in dolarja kot vodilne svetovne valute; “naftni dolar” iz 1973 ni bil konec Bretton-Woodsa, pač pa njegovo nadaljevanje z drugimi sredstvi); do sedanje krize je prišlo zaradi neravnovesij in prerazporejanj v širšem svetovnem gospodarsko-finančnem okolju, torej zaradi dejstva, da sta se na Vzhodu pojavili dve novi gospodarsko-finančno-geopolitični velesili, Rusija in Kitajska, ki tudi terjata “svoje mesto pri mizi za odločanje” in “svoj ustrezen delež v mednarodni gospodarsko-finančni ureditvi”.
Zato je Bretton-Woods s to svetovno gospodarsko-finančno krizo, ki se prikriva za “korona-virus-krizo”, dokončno mrtev, ta kriza pomeni njegovo dokončno zrušitev in razmontiranje. Problem je v tem, da “novega Bretton-Woodsa”, ki bi za razliko od prvotnega, poleg Zahoda upošteval tudi gospodarsko-finančno težo Vzhoda, še nimamo, o njem se je treba šele dogovoriti – kar se bo zgodilo z “Novo Jalto”, kjer se bodo “veliki Trije”, Putin, Trump in Si Žinping, dogovorili o okvirih “nove svetovne gospodarsko-finančne ureditve” in “razdelitvi vplivnih sfer”. Do nje lahko seveda pride šele po novembrskih volitvah v ZDA, ko bo Trump ponovno izvoljen. Glede na to, da je EU geopolitično le satelit ZDA, ni gotovo, da bo imela sedež pri tej mizi in odločanju, a je tudi to mogoče.
Vse, kar posamezne države, tudi Slovenija, počnejo do takrat, vsi “interventni ukrepi”, “črpanje denarja v gospodarstvo” in nacionalizacije lastnih podjetij in industrije – je le izboljševanje njihovih pozicij pred to “Novo Jalto”, ko se bo za “veliko mizo” odločalo, “kdo gre kam”, in kaj tja s sabo prinese.
Glede na to, da prav Rusi zadnja leta to “Novo Jalto” zelo pogosto omenjajo, tudi vsem ostalim pa nam je danes, ob tej krizi, jasno, da mora priti do nekega novega vse-obsegajočega dogovora na relaciji ZDA-Rusija-Kitajska, je povsem mogoče, da se bodo velesile odločile, da na Balkanu, osrednji geostrateški točki prehoda med Evropo in Azijo, želijo Novo Jugoslavijo, z “delitvijo vpliva Vzhod-Zahod 50:50, kot ob “prvi Jalti”.
Zato bi slovenske oblasti ravnale pametno, če bi si pred to “novo Jalto/novim svetovnim Bretton-Woodsom” pustile vse možnosti odprte: Slovenija lahko ostane v EU (če bo ta obstala, kar nikakor ni gotovo), lahko pride v “rusko vplivno sfero” (kjer bo gotovo vsaj Srbija), lahko je “most med Vzhodom in Zahodom”, lahko pa, ob taki odločitvi velesil, konča tudi v “drugo-jaltski Jugoslaviji” z delitvijo vpliva 50:50. Bomo videli: to je, kot pred 30 leti, precej bolj odvisno od velikih sil, kot pa od nas.
Všeč mi jeVšeč mi je