Research published last week by Jeffrey Shaman of Columbia University in New York and his colleagues analysed the course of the epidemic in 375 Chinese cities between 10 January, when the epidemic took off, and 23 January, when containment measures such as travel restrictions were imposed.

The study concluded that 86 per cent of cases were “undocumented” – that is, asymptomatic or had only very mild symptoms (Science). The researchers also analysed case data from foreign nationals who were evacuated from the city of Wuhan, where the first cases were seen, and found a similar proportion of asymptomatic or very mild cases.

Such undocumented cases are still contagious and the study found them to be the source of most of the virus’s spread in China before the restrictions came in. Even though these people were only 55 per cent as contagious as people with symptoms, the study found that they were the source of 79 per cent of further infections, due to there being more of them, and the higher likelihood that they were out and about.

Nadaljujte z branjem→

V včerajšnjem večernem postu sem komentiral vladni ukrep glede nadomestila plač zaposlenih na čakanju (ko država pokrije vse prispevke ter 20% neto plače), iz česar sledi, da naj bi država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju. Ta dikcija se je čez noč spremenila in zdaj predvideva, da vlada sofinancira ne več samo 20%, pač pa 80% neto plače. To včerajšnjo sliko spremeni v spodnjo, in sicer, da se delež državnega sofinanciranja bruto stroška dela za zaposlene na čakanju poveča na blizu 80% za najslabše plačane (in nekoliko manj za bolje plačane).

To je pa seveda bistveno bolj smiseln ukrep. Pohvala sestavljalcem, da so spremenili predlog ukrepa. Seveda bi bilo najbolj smiselno, da država pokrije 100% bruto stroškov dela vseh zaposlenih, ki so na čakanju ali ne morejo opravljati dela zaradi kriznih razmer in vladnih dekretov. Vendar, upajmo, da do tega do petka še pridemo.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze, o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Nadaljujte z branjem→

Popoldne sem na hitro komentiral danes predstavljene protikrizne ukrepe vlade, kot so bili predstavljeni na novinarski konferenci. Vmes sem nato dobil uradno verzijo Smernic za pripravo t.i. Korona zakona, v katerih je ena velika neumnost, ter nekaj diskriminatornih nelogičnosti in nekaj populističnih bučk.

Najbolj zmoti popolna bedarija pri ključnem protikriznem ukrepu, to je pri sofinanciranju plač za delavce na čakanju in za tiste, ki zaradi epidemije ne morejo na delo. Predstavniki vlade so na tiskovni konferenci povedali, da bo vlada pokrila vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, in da bo uzakonila novo ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju. Pri tem pa so se izognili pojasnilu, v kolikšni meri bo država sofinancirala strošek neto plač zaposlenih, kar je mene najbolj zbodlo v prejšnjem komentarju, ter kdo bo pokril strošek dohodnine za zaposlene. No, v Smernicah piše, da “država dodatno sofinancira 20% neto nadomestila zaposlenim“. O dohodnini pa ni govora.

To pa je povsem druga pesem! Če si namreč preračunate podatke, lahko vidite, da bo država dejansko sofinancirala le nekaj več kot 40% skupnega stroška dela zaposlenih, ki so na čakanju (spodnja slika). 

Nadaljujte z branjem→

Danes predstavljeni vladni ukrepi za reševanje korona krize, so večinoma korak v pravo smer. Razen ponekod, kjer so bodisi še nedodelani, bodisi po nepotrebnem populistični. Spodaj je ultrakratek komentar, pripisan posameznemu ukrepu (vir liste ukrepov je Delo).

Gospodarstvo:

• Uzakonjena bo nova ureditev sofinanciranja plač za delavce na čakanju (100% ?)
• Vse prispevke v obe proračunski blagajni, tako zdravstveno kot pokojninsko, bo prevzela država (OK)
• Odlog akontacije DDPO do januarja 2021 (OK)
• Vsa nadomestila za bolniške odsotnosti v epidemiji krije ZZZS, nič več delodajalec (OK)
• Status delavcev, ki ne delajo zaradi varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo ali drugih razlogov, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju (OK)
• Delavec, ki izgubi službo med epidemijo, od prvega dne dobi nadomestilo za brezposelnost (OK)
• Garancijska shema, ki omogoči odkup terjatev do slovenskih podjetij (Kdo? Kaj bo s temi terjatvami kasneje?)
• Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljev iz javnih sredstev se skrajšajo na osem dni (OK)

Nadaljujte z branjem→

Peter Wostner

Ameriški FED je danes naredil nov precedens v centralnem bančništvu. Z odobritvijo $2,000 milijard kreditnega potenciala neposredno za podjetja je zaobšel Kongres in postal “posojilodajalec v skrajni sili” tudi za podjetja.  FED bo mimo finančnih institucij, neposredno od podjetij odkupoval obveznice ali jim odobraval kredite. Vse z namenom, da bi ohranil likvidnost in s tem podjetja pri življenju.

In to je šele začetek rušenja tabujev…

The Fed’s traditional tool — lowering interest rates to stimulate demand — are less effective right now because consumers can’t leave their homes and businesses are limiting the way people work.

Unlike a traditional war, that puts people to work, “this is a war that takes people out of work,” said former Fed governor Laurence Meyer, who now runs the policy analysis firm LH Meyer in Washington. The Fed’s actions are aimed at “keeping firms in business so there is some place for workers to go when they come back to work.”

Vir: Bloomberg

Kaj narediš s takšnim tipom? Ali z njegovim kolegom tostran luže, ki v času najhujše krize po socialnih omrežjih širi svoje fotke, kako se sonči na balkonu?

At a White House press briefing on Friday, Peter Alexander, a correspondent for NBC News, asked President Trump about the psychological toll of the COVID-19 crisis: “Nearly two hundred dead, fourteen thousand who are sick, millions, as you witnessed, who are scared,” Alexander said. “What do you say to Americans who are watching you right now who are scared?” Trump shot back, “I say that you’re a terrible reporter, that’s what I say. I think it’s a very nasty question, and I think it’s a very bad signal that you’re putting out to the American people.”

For weeks, the President seemed oblivious to the scope of the coronavirus threat; now he seems heartless about the spiralling anxiety among Americans and ignorant about the physiology of fear, after a week unprecedented in American history, during which much of the country has closed down, the economy has ground to a halt, and millions have been told to stay home. 

Vir: Robin Wright, The New Yorker