Nikoli ne zapravi dobre krize … za dobre stvari

Peter Wostner

Pozvani smo bili, naj vsak prispeva po svojih močeh– tole je moj prispevek h korona odzivu. Ključno sporočilo: ne ponovimo napake, ki smo jo naredili ob krizi ’91, ko so podjetja, v interesu kratkoročnega preživetja, ukinila razvojne oddelke in aktivnosti. Nasprotno, predlagam, da krizo izkoristimo za razvojno in še posebej digitalno preobrazbo, da »preživetveno« usmerjenim ukrepom, ki so nujni in predpogoj, dodamo še razvojne, saj bomo na ta način ne samo bolj pripravljeni za nov zagon, ki bo slej kot prej prišel, ampak bomo hkrati tudi bolj odporni (resilient). Jutrišnji povratek k »normalnemu« bo seveda drugačen kot je bil, a bo neminovno, še bolj kot dosedaj, temeljil na digitalnih rešitvah in znanju.

Kaj konkretno bi lahko naredili? Nekaj idej in misli iz levega in desnega rokava v smeri katerih bi lahko iskali odgovore:

1.)   Na področju raziskav, razvoja in inovacij:

a.      Davčna olajšava za raziskave in razvoj se spremeni na dva način in sicer i.) da podjetja z izgubo dobijo celoten ali določen del svojih vlaganj plačanih (kot ima to že vzpostavljeno Združeno kraljestvo), pri čemer se intenzivnost pomoči lahko diferencira po velikosti podjetja ter ii.) dodatnih X% olajšave lahko MSPji (in mid-cap podjetja) porabijo za izvedbo raziskav pri institucijah znanja, kar plača država.

b.      Zažene se nov cikel podpor za RRI, še posebej razpisa za investicijske programe in projekte na ravni TRL3-6, pa tudi TRL6-9 (s poenostavitvami).

c.      Program mladih raziskovalcev, obstoječi in tisti za gospodarstvo, se iz sedanjih 150-200, dvigne na preko 400, ko je bil to primer v rajnki socialistični republiki Sloveniji (konkretno v letih 1986 in 1987).

d.      Nemudoma se da zelena luč za gradnjo Strojne fakultete ter Centra novih tehnologij (IJS), kar se kasneje lahko celo povrne iz BICC instrumenta EU, hkrati pa se z UniMb začne pripravljati celovita investicija v Innovum, kar se bo po letu 2021 lahko financiralo iz kohezijskih sredstev – tako bistveno okrepimo osnovo svojega znanja, hkrati pa tudi kratkoročno spodbudimo investicijsko aktivnost. Takoj se tudi podpre investicije v raziskovalne pilotne centre z neposrednim sodelovanjem podjetij kot so že pripravljeni na področju lahkih kovin, kompozitov in podobno.

e.      SPIRIT, ARRS, SID banka ter SPS vzpostavijo inovacijski sklad s poudarkom na zagotavljanju lastniškega financiranja in spodbujanju prebojnih inovacij.

2.)   Na področju podjetništva, avtomatizacije in uvajanja pametnih tovarn:

a.      Da se izkoristi čas ko podjetja stojijo, država poveča vavčerje ter spodbude za digitalno transformacijo (razpisa MGRT / SPS) vključno z inovacijskim vavčerjem (za mikro in MSP, pa tudi raziskovalce, za preverbo koncepta za razvoj novih produktov, procesov, poslovnih modelov) ter podporo za uvajanje digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov, da bodo vsi dobili, tudi podjetja iz Zahodne Slovenije. Hkrati se poenostavijo predpogoji za dostop do teh spodbud.

b.      Nemudoma se pristopi k vzpostavitvi demo centra za pametne tovarne, kjer zelo zamujamo.

c.      Spodbuditi podjetja, da delajo na uvajanju design thinkinga in s tem povezanih rešitev – razpis Ministrstva za kulturo v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Na ta način podjetja izboljšajo procese, pridejo do novih produktov, hkrati pa je to lahko pomembna spodbuda za kreativni sektor, ki bo sedaj izjemno na udaru.

3.)   Na področju kadrov se poleg nadomeščanja stroškov plač da podjetjem še dodatek za njihovo usposabljanje, vseh, tistih, ki so na špici in tistih, katerih delovna mesta bodo v naslednjih letih zaradi avtomatizacije ogrožena – lepše priložnosti za usposabljanje si je skoraj težko predstavljati.

4.)   Digitalizacija družbe: preko MJU se izvede javno zasebno partnerstvo tako, da se vsem, ki si tega ne morejo privoščiti, zagotovi računalnik z dostopom do interneta. Navedeno še posebej pomembno za družine z otroki, da bodo lahko enakovredno sodelovali v učnem procesu, hkrati pa omogočili staršem, da »normalno« opravljajo delo od doma. Vzporedno naj se v okviru izobraževalnega sistema pristopi k večjemu eksperimentiranju tako, da se odpre učni proces za alternativne pristope, npr. z uporabo virtualnih učilnic, razvoj katerih podpore MIZŠ, delno tudi preko obstoječih mehanizmov spodbujanja podjetnosti in inovativnosti v izobraževalnem sistemu (ki se izvaja preko Evropskega socialnega sklada), a tudi v sodelovanju z nevladnim in zasebnim sektorjem. Nevladni sektor potem tudi prevzame vlogo digitalnega opolnomočenja delov družbe, ki to potrebujejo, s čimer spet namesto pasivizacije dosežemo ne samo preživetje, ampak razvojno aktivacijo nevladnega sektorja.

5.)   …

To je le nekaj idej – če imate dodatne predloge, še posebej podjetja, na dan z besedo. Kot pravi pregovor: »nikoli ne zapravi dobre krize« in tale je brez dvoma veličastna, in takšen mora biti tudi odziv. PwCjeva 2019 Global Crisis Survey, torej izpred korone, ugotavlja, da je od 1400 anketiranih podjetij 42% iz kriz izšlo močnejših kot so vanjo vstopili: katera so ta podjetja pa ni naključno, ampak so to tista, ki so se na krizo ustrezno odzvala v smislu »Looking around the corner by scanning the longer term horizon for key risks and opportunities related to the crisis« (stran 17). In z državami ne bo nič drugače – predlagam, da se z odločnim, tudi razvojnim odzivom, postavimo tja kamor spadamo oz. točneje, kamor bi lahko spadali, to je med razvojno progresivne države.

3 responses

  1. Trajnostna strateška poslovna transformacija podjetij, ki smo jo na SPIRIT Slovenija začeli izvajati že leta 2016 – je eden izmed odgovorov oz temeljev novih osebnih, poslovnih, družbenih in okoljskih realnosti. Individualno in temeljito delo in proces s podjetji, kjer Proces Transformacije podira stare ” šibke temelje” in postavlja nove temelje, ki bodo lahko podjetja in posameznike popeljali skozi spremembe na vseh področjih in se bodo tako močnejša in učinkoviteje spoprijela z vsemi izzivi, ki nas še čakajo. Delati je potrebno na posameznih/ individualnih primerih podjetij, iti v temelje in detaljno pogledati kako in kaj. Površinskosti se ne moremo več privoščiti. Nikjer.
    Ne strinjam se s parcialnimi pristopi – potrebna je celovita strateška obravnava podjetij, in šele potem podjetje ugotovi, kjer so ključni izzivi in kako jih bo reševala, se prilagajala spremembam, iskala nove poti in tukaj jih lahko čaka nato finančna podpora za investicije itd.

    Tudi pristop države na tem področju ne sme in ne more biti enak, po istih vzorcih kot do sedaj in potrebuje prevetritev.
    Alenka Hren, osebno mnenje

    • Draga Alenka,

      Razpis, ki ste ga razvili na SPIRIT in ki ga navajaš se mi zdi dober in ga zgoraj tudi eksplicitno izpostavljam, kjer govorim o “podpori za uvajanje digitalnih in trajnostnih poslovnih modelov”. Hkrati sem mnenja, da takšen pristop v tej situaciji ne zadošča in da ga je nujno treba dopolnjevati še z vrsto drugih ukrepov, kar sem tudi navedel – zato nisem čisto prepričan zakaj govoriš o parcialnem pristopu.

      Zakaj pristop tega razpisa ne zadostuje: obstaja več razlogov, a med drugim tudi zato ker je tako kompleksen, da z njim lahko nasloviš le zelo omejen del potreb. Z 9 milijoni evrov je namreč predvidena podpora 60 MSPjem, če se prav spomnim, s takšnim vzvodom pa v tej situaciji ne bo šlo oz. točneje, so potrebni tudi drugi vzvodi, ki so, za marsikatero podjetje, po mojem, tudi primernejši. Skratka rabimo sveženj ukrepov če hočemo poloviti potencial in potrebe na terenu, še posebej v tem trenutku.

      Lp, Peter

  2. Naslov objave je super. Ima pa tudi svojo žalostno nasprotje, ki se je že začelo kazati, žal veliko hitreje kot pozitivna stran.
    Američani bodo okupirali Venezuelo. V war-time-showu (na koronavirusni tiskovni konferenci!) so ravnokar napovedali vojno kartelom v vzhodnem Tihem oceanu in Karibskem morju, po nekaj minutah nakladanja tudi jasno izpostavili Madura. Poslali bodo ladje, tudi rušilce.

    Okupirali seveda v smislu, kot okupirajo ves svet že celo stoletje in pol – prebivalstvo osvobodijo lokalnih voditeljev in jih nadomestijo s sebi naklonjenimi ali pa ljudem podarijo demokracijo z bonus financiranimi mediji, ki obrnejo rajo v njihov prid. Pritisk SA in Rusije na ceno nafte je očitno premočan (čeprav naš režimski medij še vedno pravi, da je to naftna vojna med SA in Rusijo), Venezuela pa ima po ocenah največje zaloge nafte na svetu.

    S tem so seveda posredno priznali, da imajo velike notranje probleme. Svet pa bo samo gledal, kot doslej. Ampak tudi to je virus in tudi mi nismo imuni. No, vsaj dokler smo tako odlični potrošniki in dokler tulimo v isti rog kot oni, smo varni. Po tem pa … se bo že našlo kaj. Bradati možje s puškami v jamah, orožje za množično uničevanje, barabe ki novorojenčke mečejo iz inkubatorjev, Holywood ima idej na zalogi dovolj, trenutni predsednik pa je sploh strokovnjak.

    Ali sploh obstaja pot proč od tega oz. konec tega? Še v vesolju želijo biti policaji (čeprav jih morajo gor vozit lumpi ruski medvedi).

%d bloggers like this: