Katera podjetja in panoge bodo najbolj prizadete s krizo in kako jim je treba pomagati

Bine Kordež

Višina izpada dohodka

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije, ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze, o nujnosti katerih sem pisal.

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, ko so bila podjetja prepuščena sama sebi, prenehala s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, pa smo bili kasneje prisiljeni bistveno več vložiti v sanacijo razmer in tudi zagon gospodarske aktivnosti je bil bistveno težji.

Seveda bodo stroški izpada gospodarske dejavnosti ogromni in kot sva računala z Damijanom, bi se ob optimistični varianti vrteli od najmanj dve, pa tudi do štiri ali pet milijard EUR po pesimistični varianti (ta predvideva, da bo v drugi polovici leta gospodarska aktivnost že blizu običajnih obratov, kar je sicer po mnenju nekaterih tudi optimistični scenarij). Kljub tako velikim vložkom, bi bilo hitro in korenito ukrepanje z neposredno podporo gospodarstvu (vključno s samozaposlenimi) ključnega pomena. Izognili bi se potrebi po množici ukrepov in popravkov na socialnem  področju (zasledili smo lahko že nekaj deset različnih predlogov, ki bodo celotni sistem naredili samo še bolj nepregleden). Prav tako ne bodo dali pravega učinka parcialni in preveč postopni ukrepi, le odlagali bodo zavedanje o dejanskih razmerah in potrebah.

Kot je razumeti z vladnega odloka o oblikovanju posebne skupine za pripravo ukrepov na področju gospodarstva ter prvih predlogov, se kaže pripravljenost za korenite poteze. Prav tako kaže, da je bilo sprejeto, da omejitve fiskalnega pravila danes niso aktualne in da lahko samo država nadomesti izpad dohodka podjetniškemu sektorju v širšem smislu – to pa je nujno, če želimo zadržati zaposlenost in socialni standard prebivalstva. Če torej predpostavimo, da bo takšna ocena sprejeta, nam ostaneta dve ključni vprašanji: kje dobiti potrebna finančna sredstva in kako jih razporediti med gospodarske subjekte.

Kje dobiti denar in kako ga razdeliti

Kar se tiče finančnih virov, je danes država res precej bolj zadolžena kot je bila v času prejšnje krize,vendar je razumevanje krize danes k sreči bistveno drugačno, prav tako pa so boljše razmere na finančnih trgih. Tudi obstoječa višina javnega dolga ne predstavlja omejitev, da bi država pridobila dodatna sredstva na finančnih trgih in to še vedno po zelo ugodnih pogojih. Vemo, da se država danes lahko zadolžuje po realno negativni obrestni meri, da torej vrne manj kot je najela, kar vsekakor omogoča prostor za današnje ukrepanje (ne računajoč, da ima država tudi kar precejšnje likvidnostne rezerve). Dodatno k temu pa nam bo po aktualnih informacijah tudi ECB omogočila okoli 2,5 milijarde EUR financiranja, ki ga verjetno sploh ne bo potrebno nikdar vrniti, niti plačevati obresti. Samo upamo lahko, da bomo znali ta sredstva pravi čas zagrabiti (v preteklosti v takšnih situacijah in priložnostih nismo bili najbolj učinkoviti).

Viri torej so oz. jih je možno pridobiti, še bolj zahtevno pa je vprašanje, komu in kako (po kakšnih kriterijih) naj država pomaga ter kam vloži sredstva. Večina dosedanje pomoči se je fokusirala v nadomestilo stroškov zaposlenih, kar naj bi podjetjem omogočilo čim bolj nemoteno in nezmanjšano nagrajevanje zaposlenih. Kot drug običajen ukrep pa je odlaganje plačila davkov in prispevkov, kar kratkoročno podjetja in podjetnike sicer deloma razbremeni. A danes izgubljen zaslužek se tudi v drugi polovici leta ne bo vrnil in podjetniki se bodo z dodatnimi likvidnostnimi težavami srečali ob zapadlosti, trenutno pa še z izgubo (kar dodatno zmanjša položaj gospodarskih subjektov). Ne smemo pa pozabiti tudi tekočih obveznosti poslovnih subjektov, katere neusmiljeno zapadajo in brez prilivov ostajajo neporavnane. To pa seveda vodi v splošno neplačevanje in nelikvidnost gospodarstva.

Vsi ti razlogi torej zahtevajo, da zaradi izrednih razmer država v čim večji meri nadomesti izpadli dohodek in s tem vzdržuje poslovne tokove, posredno tudi proračunske prilive ter omili padec BDP. A kako kolikor toliko pravično, pošteno in učinkovito razdeliti to nujno pomoč med gospodarske subjekte?

Enostavnega recepta seveda ni. Lahko izhajamo edino iz preteklih bilančnih podatkov podjetij in samostojnih podjetnikov in na osnovi tega opredelimo določene parametre izračuna. To je seveda dokaj tvegan način, ki omogoča tudi veliko zlorab. A nujen bo nek način ugotavljanja in določanja pomoči, ki bo potekal po “avtomatskem” postopku. Imamo namreč preko 140 tisoč gospodarskih subjektov (največ d.d., d.o.o. in s.p.), ki so v večji ali manjši meri skoraj vsa prizadeta s krizo in močno dvomim, da imamo zadosti usposobljenih uradnikov, ki bi znali v kratkem roku (tednih) sprejeti, pregledati in odobriti vse (upravičene) vloge.

Zaradi tega je objektivno verjetno tehnično najlažje izvedljiva vezava pomoči na izplačilo plač (vključno z neto prejemki samostojnih podjetnikov), vendar v precej večjem obsegu oz. deležu, kot so bili zamišljeni prvi ukrepi. Obsežnejša pomoč v tem delu, bi potem podjetnikom sprostila nekaj več sredstev za poravnavo ostalih obveznosti. Kljub morebiti tudi celotnemu izpadu prihodkov in zaprtju obrata, imajo podjetja poleg plač še vedno tudi določene materialne stroške in stroške storitev, kar je prav tako potrebno upoštevati pri reševanju nastalih razmer. Vse to torej zahteva močan vložek države v podporo podjetniškemu sektorju, a s tem v bistvu vsem segmentom družbe, kjer bo ob učinkovitem prvem koraku bistveno manj težav in potreb po posredovanju.

Izpad dohodka po panogah

Kot rečeno, se ocene o obsegu izgube dohodka gibljejo od dve do štiri, celo pet milijard evrov, seveda pa je položaj vsakega podjetja in podjetnika specifičen. Tudi zaradi priprave učinkovitih ukrepov je zato smiselno pogledati te ocene z vidika posameznih podjetij. Na osnovi zadnjih razpoložljivih podatkov za 140 tisoč podjetij in samostojnih podjetnikov sem poskusil oceniti vpliv krize oz. znižanja obsega poslovanja po posameznih subjektih. Pri tem izhajam iz okvirnih predpostavk znižanja gospodarske aktivnosti po panogah in po mesecih (dve varianti) z določenimi prilagoditvami. Pri trgovini je npr. močno različen položaj živilskih od neživilskih trgovin, podobno pa velja še za nekaj panog, kjer je potrebno spremljanje na nižjem nivoju panoge.

Za vse omenjene poslovne subjekte so v nadaljevanju prikazani rezultati poslovanja, upoštevaje projekcije znižanja obsega prihodkov po posameznih mesecih. Seveda gre za hipotetične projekcije, ki pa jih lahko ocenimo kot zadosti zanesljive, saj se individualna odstopanja deloma izravnajo. Predpostavka so odstotki izpada prihodkov, pri čemer stroški dela ostajajo nespremenjeni (tudi v primeru zmanjševanja zaposlenih, so stroški prvih nekaj mesecev praktično enaki), predpostavljen pa je tudi nižji odstotek znižanja materialnih stroškov. Poleg izpada dohodka je izračunan še vpliv krize na likvidnostni tok, kjer so potrebe še nekaj večje kot izhajajo samo iz izpada dohodkov. Veliko podjetij ima večji obseg tekočih obvez od terjatev, kar je dodatna težava pri izpadu tekočih prihodkov. Ključna gibanja sem poskušal zajeti v nekaj spodnjih prikazih, ki dodatno potrjujejo zahtevnost razmer in nujnost ukrepanja države.

V prvi tabeli so podatki o oceni izgubljenega dohodka (dodane vrednosti) po posameznih panogah in sicer bi gospodarske družbe po osnovnem scenariju izgubile 2,2 mrd EUR, samostojni podjetniki pa še dodatnih 200 mio EUR. Od tega po znesku seveda največ predelovalna industrija (995 mio EUR) ter panoga trgovina in promet, ki tudi sicer največ prispevata k skupni dodani vrednosti gospodarstva. Pri samostojnih podjetnikih je struktura seveda drugačna in izpada bo največ v trgovini in gostinstvu, pa tudi v industriji in gradbeništvu.

Korona_tab-1

Za podjetja pa je ključen podatek, kaj ta izpad dohodka pomeni glede na obseg izplačanih plač. Del izpada podjetja lahko pokrijejo iz siceršnjega dobička (tega potem ne bo), preostali del pa bo bremenil predvsem izplačila plač in povzročil izgubo. Po izračunih bi ostalo v podjetjih zaradi krize po osnovnem scenariju v prvem polletju nepokritih za okoli 1,4 mrd EUR plač. To je seveda osnovni scenarij po katerem smo predvidevali, da bi že junija gospodarstvo poslovalo na starih obratih – kar pa, po današnjem stanju stvari, najbrž ni več realno.

Ti zneski izpada dohodka, kjer bi morala vskočiti država, so v zadnjih dveh kolonah primerjani z višino plač. Tu pa se pokaže dejanska obremenitev posamezne panoge. Gostinstvo naj bi ob izhodiščnih predpostavkah izgubilo skupaj 185 mio EUR dodane vrednosti, od česar bo ostalo nepokritih 153 mio EUR. Ta znesek predstavlja kar 53 % vsega predvidenega izplačila plač v prvem polletju (kot je bilo okvirno izplačano lani – neupoštevaje sezonski vidik). Obremenitev je torej precej višja kot v povprečju nekaterih drugih, prav tako prizadetih panogah. Pri samostojnih podjetnikih je po panogah nekaj višja obremenitev, vendar pa ima ta segment gospodarstva večji delež močneje prizadetih panog. Zato naj bi samostojni podjetniki v prvem polletju skupaj izgubili dohodek kar v višini 27 % vseh plač – po osnovnem scenariju.

A kot rečeno, danes osnovni scenarij najbrž ni preveč realen in bližje realnosti je pesimistični scenarij. Podatki o teh izračunih pa so v drugi tabeli. Po njej naj bi gospodarske družbe v prvem polletju izgubile 3,7 mrd dohodka, 330 mio pa še samostojni podjetniki. Skupaj torej preko 4 mrd EUR do junija, v celem letu (ta scenarij predvideva določen izpad tudi v drugem polletju) pa 5,5 mrd EUR.

Če zopet pogledamo, koliko bi znašale nepokrite plače, bo po tej opciji že do polletja ostalo samo nepokritih plač za kar 2,4 mrd EUR. Celotni podjetniški sektor bi tako izgubil kar tretjino siceršnjega izplačila plač (gostinstvo preko 60 %), samostojni podjetniki pa celo blizu polovice.

Korona_tab-2

Položaj posameznih podjetij

To so seveda skupni podatki za panoge in gospodarske subjekte kot celota. A še bolj so pomembni podatki po posameznih podjetjih, kjer bodo več težav imeli seveda podjetniki v slabši poslovni kondiciji (z nižjimi dobički, z višjo zadolženostjo in brez rezerv). V tretji tabeli je zato še prikaz prizadetosti posameznih podjetij.

Vsi gospodarski subjekti so razdeljeni po odstotku “nepokritih plač”, torej kakšen delež predstavlja izgubljen dohodek glede na izplačane plače v prvem polletju letos (kot je v skupni številki prikazan v zgornjih dveh tabelah). V prvem delu tabele so podatki za podjetja, v drugem pa za samostojne podjetnike. Od skupaj skoraj 70 tisoč podjetij, bi izpad dohodka po osnovnem scenariju skoraj polovica družb lahko pokrila iz svojih rezerv, veliko podjetjem pa ocenjeni izpad dohodka predstavlja tudi 30, 40 % mase plač ali več. Po pesimističnem scenariju pa bi denimo kar 25 tisoč podjetij izgubilo med tretjino in polovico mase izplačanih plač, 6 tisoč družb pa še več. Lani so ta močneje prizadeta podjetja ustvarila skupaj 15 mrd EUR dodane vrednosti (od okoli 23 mrd) in zaposlovala 370 tisoč ljudi, kar ponovno kaže dimenzije problema.

Še slabša slika pa je pri samostojnih podjetnikih. Med njimi bi jih po pesimističnem scenariju kar 50 tisoč  izgubilo dohodek, ki predstavlja več kot 30 % izplačanih prejemkov zaposlenih in samih podjetnikov v prvem letošnjem polletju. Močneje prizadetih bi bilo kar polovica ali 50 tisoč zaposlenih oseb.

Korona_tab-3

Poglejmo te podatke o številu prizadetih družb glede na delež nepokritih plač še v sliki. Tu se hitro vidi, kako bodo močneje prizadeti predvsem samostojni podjetniki. Dodatno še zaradi tega, ker je v tem segmentu gospodarstva seveda bistveno manj rezerv, več pa obveznosti.

Korona_tab-4

Sklep

To je torej nekaj izračunov, ki so sicer hipotetični na osnovi predpostavk o upadu poslovne dejavnosti, a vseeno kar dokaj dobro odražajo razmere v gospodarstvu. Lahko bi dodal še nekaj dodatnih številk in struktur (tudi po lastništvu, po velikosti družb ipd), a že tako jih je za običajnega bralca najbrž preveč.

Kakorkoli obračamo te številke in ocenjujemo predpostavke, nesporno drži, da bo prizadetost gospodarstva ogromna in to lahko nadomesti samo država z neposredno pomočjo. Predvsem zato, ker bi s tem zadržali gospodarsko kondicijo ter se izognili potrebi po pomoči v drugih segmentih družbe. Če bodo podjetja lahko izplačevala plače, zadržale zaposlene in plačevala obveznosti, potem bo bistveno manj težav in potrebe po reševanju socialne problematike in drugih negativnih posledic, s katerimi smo se soočali ob prejšnji krizi.

Pomembno je tudi dejstvo, da bi se v primeru nadomeščanja izpada pravzaprav izognili tudi sicer napovedanemu upadu BDP. Če podjetja dobijo dohodek iz drugega viri (od države – ne glede, da gre za dodatno zadolžitev države), potem je vseeno ustvarjena dodana vrednost (BDP). K sreči v teh razmerah mnogo redkeje slišimo sicer stalno besedo o “obremenitvi davkoplačevalcev”. Mogoče je danes vseeno več zavedanja, da bomo s takšno zadolžitvijo države vseeno vsi na boljšem. In v tem kontekstu tudi razumem izjavo vlade, da bo država naredila vse, da prepreči dodatno škodo zaradi korona virusa (“whatever it takes”, kot bi rekel Draghi in kot k sreči povzema takratno poanto tudi današnja politika – svetovna in domača).

Država mora torej iti nasproti podjetjem in samostojnim podjetnikom z neposredno pomočjo v višini pretežnega dela izgubljenega dohodka. To pomoč bi morali vezati predvsem z obvezo, da v primeru prejemanja te pomoči zadrži zaposlene in zagotavlja plačila. Zaradi tega je potrebno tudi hitro ukrepanje, da ne bi podjetja v vmesnem času uvedla preveč drastičnih ukrepov na področju zaposlovanja, o čemer že lahko veliko beremo.

 

3 responses

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: