Korona kriza utegne biti hujša od krize v letu 2009

Čeprav so mnogi v Evropi korona krizo ob izbruhu virusa v Wuhanu podcenjevali, pa bodo njeni negativni učinki  hujši, kot je bil učinek Velike recesije v letu 2009. Nekateri podatki za Kitajsko kažejo, da je industrijska proizvodnja v prvih dveh mesecih 2020 upadla za četrtino ali celo za tretjino. Za ostale države je izbruh krize v Wuhanu in karantena celotne regije Hubei najprej pomenila zgolj ponudbeni šok zaradi prekinitve oskrbovalnih verig. Ko pa se je virus razširil v evropskih državah in ZDA in za seboj potegnil ukrepe karanten, postopnega zaprtja storitvenih in proizvodnih podjetij in zaprtja meja, pa se je korona šok spremenil kombinacijo povpraševalnega in ponudbenega šoka.

V času karantene bodo potrošniki za mesec, dva ali celo dlje odložili nakupe nenujnih dobrin (vse razen živil in zdravil), in vprašanje je, ali jih bodo tudi kasneje realizirali. Na drugi strani se z zaprtjem meja prekinjajo tudi izvozno-uvozni tokovi. Tista podjetja, ki ostajajo odprta (v živilski in farmacevtski industriji), ne morejo priti do potrebnih inputov, hkrati se je zmanjšalo tuje povpraševanje in tega izpada zelo verjetno ne bo mogoče nadomestiti. Gre za trajni izpad. Podobno negativni bo neposredni učinek v trgovini, gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, medtem ko bodo ostale panoge (od finančnih, IKT do tehničnih storitev) deležne posrednih negativnih učinkov zaradi upada povpraševanja v neposredno prizadetih panogah.

Izpad BDP zaradi sploščitve krivulje širitve virusa

Skupen izpad BDP bo občuten. Velikost izpada BDP je sorazmerna z intenzivnostjo bitke za zajezitev širjenja virusa in sorazmerna z njeno dolžino. Večina držav si zaradi omejitev glede zdravstvenih kapacitet želi omejiti hitro širitev virusa in krivuljo širitve sploščiti (“flattening the curve“), glejte spodnjo sliko.

Slika 1: Sploščitev krivulje širitve virusa

Corona crisis-1

Vir: Gourinchas (2020)

Brez vseh javnih ukrepov omejevanja širitve bi bila človeška žrtev enormna, kar je seveda tako iz humanističnega kot političnega vidika nevzdržno. Vendar pa se z vsemi intenzivnimi preventivnimi ukrepi (od karanten, ukinitve javnega življenja, zaprtja meja itd.) za sploščitev krivulje širitve virusa povečuje gospodarska šola, saj se praktično zapre vse, razen nujnih služb in proizvodnje nujnih življenjskih potrebščin. Gospodarski šok je hipni in enormni. Govorimo o tem, da pride do praktično polovičnega izpada BDP za obdobje vsaj enega meseca in vsaj četrtinskega izpada v naslednjem mesecu, lahko pa tudi za dlje časa.

Če bi bi bili preventivni ukrepi manj drastični, bi bil hipni izpad BDP sicer manjši, vendar bi se kriza vlekla dlje časa, ker bi bilo veliko ljudi zaradi bolezni izven delovnega procesa. Podaljšana korona kriza bi imela kumulativno najbrž enako visoke negativne posledice, vendar ob bistveno višji človeški žrtvi. Seveda pa tega ne vemo. John Ioannidis (tisti, ki je dokazal, da večine farmacevtskih študij ni mogoče replicirati) je v današnjem komentarju podvomil v ustreznost drastičnih ukrepov, saj pravi, da nimamo dovolj podatkov, na podlagi katerih bi lahko sprejemali tako drastične odločitve. Pravi, da morda sprejemamo preveč drastične ukrepe glede na potencialne človeške žrtve.

Kakšen bo izpad BDP v Sloveniji?

Slovenska vlada je sledila drugim državam in uvedla drastične ukrepe za sploščitev krivulje širitve virusa (družinske karantene, ukinitev javnega življenja, zaprtje meja, zaprtje vseh gostinskih obratov in trgovin, razen neživilskih ter lekarn), čemur postopno sledijo zasebna podjetja z zapiranjem obratov. Kmalu se bo tudi gospodarstvo povsem zaustavilo, razen nekaterih obratov in dejavnosti, ki so strateškega oziroma nacionalno-varnostnega pomena.

Izpad BDP zaradi teh ukrepov je odvisen od dolžine zaprtja gospodarstva, hitrosti okrevanja po tem šoku ter stopnje povrnitve izpadlih nakupov v času zaprtja ter ustreznosti ekonomskih politik vlade. Za oceno velikosti izpada sem simuliral dva scenarija: (A) osnovnega in (B) pesimističnega.

V osnovnem scenariju predvidevam, da bo prišlo do izpada polovice industrijske proizvodnje v marcu in aprilu ter četrtine v maju, nato pa povrnitev na normalno raven. Enak scenarij sem uporabil pri dejavnosti trgovine, prometa ter gostinstva in turizma. Tudi oskrba z vodo in električno energijo naj bi utrpela podoben, vendar nekoliko manjši izpad (do 40% v marcu in aprilu) . Pri ostalih dejavnostih predvidevam, da bo izpad nekoliko manjši – med 10 in 25% v v marcu in aprilu, maja pa precej manj. Ne bodo pa vse dejavnosti utrpele izpada. V dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva izpada praktično ne bo, saj te dejavnosti delajo naprej (nekatere od doma). Pri živilski industriji pa bo prišlo celo do povečanja proizvodnje, ker bodo ljudje iz psiholoških razlogov delali zaloge (simuliram 10% povečanje v času krize).

Če v osnovnem scenariju predvidevam, da se bo gospodarstvo po 2 do 3-mesečni krizi že junija vrnila na “normalno” trajektorijo, pa v pesimističnem scenariju upoštevam, da bo zatiranje korona virusa trajalo dlje časa in da se bo gospodarstvo vrnilo na “normalno” trajektorijo šele konec letošnjega leta. Oba scenarija in trajektoriji BDP sta ponazorjeni v spodnji sliki (pri tem krivulji kažeta odmik glede na normalno trajektorijo, če ne bi bilo te korona krize).

Slika 2: Dinamika slovenskega BDP zaradi korona krize po dveh scenarijih

Corona crisis-3

Vir podatkov SURS; lastne simulacije.

Kot lahko vidite, pride v osnovnem scenariju do hipnega zmanjšanja BDP v marcu in aprilu za 25% do 30%, junija pa se gospodarstvo vrne na normalne tire. V pesimističnem scenariju je izpad BDP največji aprila, nato pa se gospodarstvo počasi pobira, zato je kumulativni izpad BDP toliko večji. V obeh primerih pa je večina izpada BDP ireverzibilna – izgubljenega ne bo mogoče povrniti.

Če izračunamo ploščine nad obema krivuljama, dobimo kumulativni izpad BDP po obeh scenarijih. Po osnovnem scenariju naj bi BDP letos upadel za 6.3%, kar je primerljivo z izpadom BDP leta 2009 (-6.8%) in seveda bistveno več, kot je predvidel UMAR (UMAR je deset dni nazaj še napovedoval pozitivno rast BDP v višini 1.5%). Vendar pa, če se bo kriza glede omejevanja širitve virusa vlekla dlje časa in če odziv ekonomskih politik ne bo ustrezen, bo imela ta kriza bistveno večje negativne učinke. Po pesimističnem scenariju kaže na padec BDP letos v višini celo 14%.

Slika 3: Izpad BDP po obeh scenarijih v 2020 (%)

Corona crisis-4

Vir podatkov SURS; lastne simulacije.

Katere dejavnosti bodo najbolj prizadete?

Kot kaže spodnja slika, naj bi največji padec dodane vrednosti utrpele industrijska proizvodnja, gradbeništvo ter dejavnosti trgovine, prometa ter gostinstva in turizma (uporabljen je enak scenarij) – in sicer naj bi se letošnja dodana vrednost glede na pričakovano zmanjšala za najmanj eno desetino (10.4%), pa vse do skoraj četrtine (22.9%). Sledijo oskrba z elektriko vodo in komunalne storitve: padec med 8% in 13%, podobno velja za strokovne, znanstvene in tehnične storitve, medtem ko naj bi ostale dejavnosti utrpele izpad na spodnji meji med 2% in 3%, na zgornji meji pa med 5% in 7%.

Slika 4: Padec dodane vrednosti po dejavnostih v 2020 (v %)

Corona crisis-5

Vir podatkov SURS; lastne simulacije.

Vse te projekcije seveda temeljijo na predpostavkah, ki pa so lahko bolj ali manj realistične. Ključni za globino krize pa bodo trije dejavniki:

  • dolžina bitke glede omejevanja širitve virusa (čim dlje, tem večji bo upad BDP),
  • hitrost okrevanja gospodarstva in uspešnost morebitnega nadomeščanja izpada v kriznem obdobju z večjo prodajo kasneje,
  • ustreznost ukrepov ekonomske politike za omejevanje škode gospodarstvu, za ohranjanje delovnih mest in stimuliranje gospodarstva v in po koncu korona krize.

Ključni ukrepi ekonomskih politik za omejevanje negativnih posledic krize

Treba je vedeti naslednje. Prvič, ta kriza je izrazit eksogeni šok, na katerega se ni mogoče pripraviti in proti kateremu se ni mogoče zavarovati. Slovenska podjetja so za razliko od leta 2008, danes v dobri kondiciji in niso prezadolžena. Drugič, gre za izjemno velik šok, večji od vseh normalnih recesij (padec BDP do 2%), saj se lahko BDP zmanjša za 6% do 14%. In tretjič, če se ekonomske politike na šok ne bodo odzvale ustrezno in v pravih proporcih, se lahko kriza razvleče na daljše obdobje, daljše tudi od enega leta. Namesto kratke krize v obliki črke V, lahko dobimo podaljšano krizo v obliki črke U ali celo sekularno stagnacijo japonskega tipa v obliki črke L. Zato danes vse prizadete države pripravljajo arsenal ukrepov z najtežjo artiljerijo in praktično neomejenim obsegom municije.

Ključno je naslednje: Glede na velikost šoka (možnost padca BDP celo do 15%), mora slovenska vlada pripraviti ukrepe in likvidna sredstva v proračunu v obsegu okrog 15% BDP. Glede na slovenski BDP v lanskem letu to pomeni, da mora imeti slovenska vlada na razpolago vsaj 7.5 milijard evrov likvidnih sredstev, da jih lahko po potrebi uporabi. Ministrstvo za finance bi moralo na hitro izdati 10-letne obveznice vsaj v višini 5 milijard evrov. Glede na nizke obrestne mere (blizu ničle) in pozitivno inflacijo, bomo v desetih letih za te obveznice plačali skupaj le okrog 90% vrednosti izdanih obveznic.

Spodaj naštevam nekaj ključnih ukrepov vlade, ki so nujni za omilitev škode, podrobnejše ovrednotenje sledi v kasnejših komentarjih.

  • ključna je ohranitev delovnih mest, zato mora vlada sofinancirati del stroškov plač zaposlenih, ki ne bodo delali. Najbolj smiseln ukrep je začasna oprostitev plačila socialnih prispevkov za delodajalce (lahko v obliki 3-letnega davčnega kredita podjetjem) ali popolna oprostitev (če bo izdane obveznice v okviru programa kvantitativnega sproščanja na trgu odkupila Banka Slovenije). Ta ukrep velja tudi za velike s.p.-je;
  • moratorij oziroma zamaknitev odplačevanja anuitet za kredite podjetjem in prizadetim zaposlenim (za denimo obsobje enega leta);
  • oprostitev plačila socialnih prispevkov in program transferjev za prekarno zaposlene, ki bodo ostali brez dohodkov (in sicer vsaj v višini minimalne plače v času trajanja krize);
  • zagotovitev kreditov in garancij za kredite prizadetim podjetjem v neomejenem obsegu (treba pa je vedeti, da je ta ukrep tudi po izkušnjah iz prejšnje krize dokaj neučinkovit, saj banke kljub garancijam nočejo odobravati kreditov podjetjem, ki jim prihodki upadajo; hkrati pa podjetja ne bodo najemala novih kreditov, če nimajo zagotovljenih naročil; vendar pa ta ukrep ne škodi);
  • povečani izdatki za blagovne rezerve, za delovanje vseh ključnih javnih sistemov (zdravstvo, civilna zaščita, policija, vojska);
  • stimulacije za povečan obseg dela zaposlenim v teh javnih službah je treba (s posebnim zakonom) oprostiti plačila dohodnine in socialnih prispevkov;
  • urgenten uvoz in urgentna organizacija domače proizvodnje potrebnih pripomočkov za dihanje (respiratorjev itd.), da povečamo kapacitete za obravnavo povečanega števila okuženih;
  • nujno povečanje sredstev za investicije in dinamike gradnje (z drastično poenostavitvijo administriranja) v javno financiranih infrastrukturnih projektih, da bi čim bolj nadomestili izpad BDP zaradi krize in zaposlili domače gradbene izvajalce;
  • itd.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: