OBVEZNO BRANJE: Zakaj je nujna karantena

Odličen članek Josche Bacha: Mili ukrepi, kot so nasveti glede umivanja rok in mask, so katastrofalno napačni, saj vodijo le do tega, da se krivulja okuženih sicer splošči (počasnejše širjenje), vendar se postopno okuži veik del populacije. To ne zaustavi epidemije! Zdravstveni sistem pa ima omejene kapacitete za zdravljenje 15-20% resnih primerov in za 5% najtežjih primerov. Noben zdravstveni sistem ne more vzdržati, če se okuži polovica populacije. Zato so nujni drastični ukrepi z lokalnimi karantenami tipa Wuhan, ki preprečijo, da se okužba sploh razširi na veliko število ljudi.

Zato, zaboga, ostanite vsi doma! (razen v nujnih primerih in tistih, ki opravljajo specifične storitve). Bolje je biti en mesec doma, kot pa se z okužbo bojevati pol leta ali leto, imeti polovico populacije okužene in dovoliti, da umre nekaj tisoč naših svojcev.

https://twitter.com/jdamijan/status/1238767025377497088

https://twitter.com/jdamijan/status/1238767025377497088

3 responses

  1. Jpd, v resnici ne razumem v čem te je ta članek tako zelo navdušil. Jasno je, da so vsi ukrepi namenjeni “flattteringu curva”, čemu drugemu pa bi bili, ko se virusa na pohodu ne da več zaustaviti? Na začetku so bili ti mili in ko se je pogruntalo, da je vrag odnio šalu, so se intenzivirali, kar pa je bilo marsikje, sploh v ITA že na žalost tragično prepozno. Bolj ko so ukrepi drastični, bolj se zmanjšuje prenos virusa med ljudmi, manj ljudi resno zboli in znotraj tega je nato manj ljudi ogroženih…in v grafičnem prikazu nato krivulja (upajmo) zleze pod premico, ki označuje limit zdravstvenega sistema, da zanje poskrbi. Ker je intenzivnost ukrepov vedno večja, ta trenutek nihče več kaj dosti ne govori o umivanju rok, čeprav to še zmeraj ostaja zelo pomembno.

    Tvoj slovenski naslov bi verjetneje pravilneje zvenel, če bi ga poimenoval “samokarantena”. Z mojim razumevanjem stvari, nisem pa nikakršen epidemiolog, je smiselno uporabiti karanteno le takrat, ko obstaja izolirano žarišče okužbe in se jo poskuša na območju lokalizirati. Tudi v SLO primeru ta ni več smiselna, ker je okužba bolj ali manj razširjena po celem teritoriju države, pa še današnja slika je cca 14 dni stara, kar je lepo razloženo v prispevku, ki ga je Marko zgoraj prilepil. Ta trenutek je edina rešitev samokarantena, da vsi čimbolj zmanjšamo medsebojne stike, ker ne vemo kdo od nas že (več dni) prenaša virus zaradi dolge inkubacijske dobe, poleg tega je pa virus še močno infektiven. Mislim, da tega ljudje ne razumejo dovolj dobro in se obnašajo popolnoma neodgovorno! Ko sem včeraj prebral Pueyov članek, smo danes nemudoma zaprli obe lokaciji!

    V postu se avtor sklicuje na Lipsitcha. Če boš malo pobrskal nazaj, boš našel v mojem replyju prepis dela intervjuja, ki ga je z njim opravil Der Spiegel. Med drugim je povedal:

    “….But if you have a reproductive number of an infectious disease of around two, which seems to be the estimates that we’re getting right now (Eds: meaning that, on average, each infected person transmits the disease to two other people), then at a minimum, half the adult population needs to become infected before the spread can stop permanently.”

    To pa je jeba. Na eni strani je treba poskrbeti, da se virus ne širi prehitro, po drugi pa je potrebno populaciji dati virus “v prebolevanje”, da se “precepimo” in ga s tem izkoreninimo. Če si bil pozoren, si lahko zasledil, da je kar nekaj opozoril, če Kitajska ukrepe ukine, da bo virus zelo verjetno zopet eksplodiral…z mojimi laičnimi očmi ravno iz logike Lipsitcheve formule v kombinaciji z lokalno karanteno. Morda to “zavlačevanje igre” prinese uspeh (morebitna sezonskost virusa, napredek stroke, da odkrije cepivo, nove metode zdravljenja ogroženih in seveda izdelava manjkajočoh zmogljivosti zdravstvene opreme)…se pa bojim, da bo virus na ozemlju še dolgo prisoten in da znamo biti precej dolgo na on & off z raznimi ukrepi. Gospodarska škoda bo ogromna, upam le, da ne bo po nepotrebnem ugasnilo preveč življenj.

    Zelo pozdravljam tvojo Covid-19 vnemo, saj je potrebno ljudi razsvetliti…in to takoj, ker minute štejejo. V Pueyovih grafih lahko vidiš vso tragiko, ki jo prinese zgolj zgolj 24h zamude. Geometrično zaporedje in eksponentnost krivulje bosta opravili svoje, če se takoj ne streznimo!!! Ker je bolezen večinoma “flu like” in ne ebola, se danes valijo trume ljudi na Rožnik. Optika je na žalost na prvo žogo zelo nedolžna, tudi ti z Rožnika bodo verjetno samo zalegli z lekadoli ob postelji za dva tedna…a zaradi njihovega družabnega pohoda danes, bo verjetno po nepotrebnem umrla nekogaršnja babica, ki je oni niti ne poznajo…

    Upam, da se v svoji nevednosti motim…

    • Ali ni ob toliko neznankah precej neodgovorno samo upati, da se bo dobro izšlo, in le tlačiti krivuljo pod mejo zmogljivosti zdravstvenega sistema:
      – sezonskost epidemije (bo ali ne bo?),
      – mutacije virusa (evropski sev je že drugačen od ameriškega in vzhodnoazijskega https://nextstrain.org/ncov?l=unrooted),
      – razvoj in učinkovitost cepiva/zdravila,
      – dolgoročne posledice za zdravje posameznika,

      strokovnjaki zagotovo lahko dodajo še N neznank.
      Upanje umre zadnje, kar mene skrbi je, da v primeru SARS-CoV-2 trenutno lahko zgolj upamo glede mnogih lastnosti/posledic, ki jih še ne poznamo.

      Gripa je z nami že kar nekaj časa, pa je nismo izkoreninili, cepivo je učinkovito tako-tako, občasno se pojavijo večje epidemije – pri SARS-CoV-2 pa govorimo o še večji nalezljivosti in o težjem poteku bolezni. Škoda, da smo zamudili vlak za zaustavitev širjenja okužbe.

%d bloggers like this: