Prvi vladni paket ukrepov lahko recesijo zmanjša za dve tretjini

Pred dobrimi tremi tedni sem objavil oceno, da se zaradi boja proti širjenju koronavirusa utegne slovenski BDP letos zmanjšati med dobrimi 6% (če bo kriza blažja) in 14% ali več (če bo kriza daljša). Kasneje so se tej oceni približale tudi ocene Umarja, Banke Slovenije in Veljka Boleta.

Seveda pa te ocene veljajo v primeru, če vlada ne naredi nič, da bi ublažila negativne učinke te bitke proti virusu. Slovenska vlada je v četrtek sprejela (prvi) paket ukrepov, v katerem so (ob nekaj pozitivnih in kopici politično všečnih, vendar kratkoročno povsem neučinkovitih  ukrepih, kot so solidarnostni dodatek upokojencem, študentom in družinam s tremi otroki) tri res ključni ukrepi za ublažitev krize: (1) vladno nadomestilo (80%) bruto plač zaposlenim na čakanju, (2) temeljni dohodek za samozaposlene in kmete (v višini 700 evrov) in oprostitev plačila prispevkov, in (3) oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim za podjetje, ki delujejo.

Vlada sicer govori, da je ta paket ukrepov “težak” 3 milijarde evrov, vendar so po moji oceni, tudi Kordeževa ocena je podobna, ti ukrepi skupaj “težki” le okrog 1.6 milijarde evrov (če bodo v veljavi do konca maja). Od tega dobra milijarda evrov odpade na 2.5-mesečno financiranje nadomestil za čakanje, okrog 340 mio evrov odpade na 2-mesečno financiranje prispevkov za ZPIZ, okrog 120 mio evrov odpade na 2-mesečni temeljni dohodek in odpis prispevkov samozaposlenim, slabih 100 mio evrov pa na politično všečne solidarnostne dodatke.

Korona kriza-zakon-1

Če te ukrepe ovrednotimo iz vidika vpliva na BDP in upoštevamo mesečno dinamiko učinkovanja, lahko ocenimo, da bi ta prvi vladni paket ukrepov, če bi bil idealno izpeljan, lahko precej ublažil recesijo, če bi bila ta kratkotrajna. Moja ocena v primeru blažje krize kaže na izpad BDP v letu 2020 za 6.3% glede na lansko leto. Ti vladni ukrepi pa bi lahko recesijo ublažili na vsega 2.5% BDP. Za polno ublažitev krize bi vlada morala kompenzirati ne samo 100-odstotni izpad bruto plač zaposlenih (zaenkrat samo 80%), pač pa izpad celotne dodane vrednosti podjetij (tudi izpad bruto poslovnega presežka podjetij).

V primeru, če bo kriza bolj globoka in daljša, bo izpad outputa (dodane vrednost) že v aprilu in maju višji, kot predvideva scenarij blažje krize, hkrati pa bo tudi okrevanje počasno in bi gospodarstvo prišlo na lansko mesečno trajektorijo šele konec leta. Ta scenarij je vse bolj verjeten. V tem primeru moje simulacije kažejo na izpad BDP kar v višini 14%. Ta vladni paket ukrepov bo omilil le del izpada v drugi polovici marca ter aprila in maja, ne pa tudi kasneje (če ne bi bilo podaljšanja ukrepov). V tem primeru bi vladni ukrepi uspeli zmanjšati upad BDP v višini slabih 4 odstotnih točk in bi skupni upad BDP na letni ravni znašal še vedno enormnih 10.4%! Vlada bo v primeru počasnega okrevanja seveda morala podaljšati ukrepe iz prvega paketa vse v jesen, da čim bolj ublaži recesijo.

Korona kriza-zakon-2

Te ocene veljajo seveda ob najmanj treh predpostavkah. Prvič, da moje ocene izpada BDP ustrezajo temu, kar bi se dejansko zgodilo brez ukrepanja vlade (glede na to, da so tudi kasnejše ocene drugih institucij podobne mojim, je ta predpostavka najbrž dokaj dobra).

Drugič, ocena učinkov vladnih ukrepov temelji na predpostavki, da se bodo ukrepi idealno izpeljali, torej da bodo vsa prizadeta podjetja lahko deležna nadomestila plač za zaposlene na čakanju, da bodo vsa podjetja, ki bodo delala naprej, upravičena do oprostitve prispevkov za ZPIZ ter da bo dobri dve tretjini izmed samozaposlenih upravičenih do plačila temeljnega dohodka in oprostitve socialnih prispevkov. Ta predpostavka je precej krhka glede na vladne omejitvene pogoje za pridobitev pomoči.

In tretjič, ključna predpostavka je, da bo država v drugem paketu ukrepov poskrbela za likvidnost podjetij prek odkupov obveznosti med podjetji oziroma z garancijami za te obveznosti. Ta slednji pogoj je ključen. Brez njega bo namreč v roku dveh mesecev prišlo do kolapsa gospodarstva in problem nelikvidnosti se bo od podjetij, ki zaradi zmanjšanja prihodkov ne morejo poplačevati obveznosti do dobaviteljev in bank, prevalil na slednje. To bo pa za seboj potegnilo val stečajev podjetij, odpuščanj in povečanja brezposelnosti ter potreb po dokapitalizaciji bank. V tem primeru tudi prvi paket ukrepov vlade ne bo zelo učinkovit, saj se bo delež delujočih podjetij zmanjšal, podjetja pa bodo zaposlene namesto na čakanje raje odpustila (kljub stroškom odpuščanja).

Ključno je torej, da vlada v drugem paketu ukrepov pripravi učinkovit mehanizem za ohranitev likvidnosti podjetij in poplačilo medsebojnih obveznosti. To pa pomeni predvsem: (1) odkup terjatev ponudnikov električne energije, plina in vode, ki so v javni lasti, do njihovih gospodarskih odjemalcev, (2) mehanizem za odkup obveznosti med podjetji, (3) garancije za najem kreditov podjetij za poplačilo obveznosti do dobaviteljev, in (4) splošen moratorij na poplačilo glavnice iz bančnih kreditov za obdobje najmanj 6 mesecev ter odkup terjatev bank do gospodarstva iz naslova obresti.

%d bloggers like this: