Matej Akrapovič je v Financah objavil odličen komentar, ki ga lahko na kratko povzamem kot: Ne za naše / vaše, levo / desno usmerjene medije, pač pa za kakovostno novinarstvo. Sicer bo dolgoročna škoda tako v gospodarstvu kot glede politične stabilnosti neprecenljiva. In RTV Slovenija je sorazmerno kvaliteten medij, bistveno bolj kvaliteten od vsega, kar je na trgu.

Jaz samo dodajam, da je za RTV Slovenija kvečjemu treba še povečati prispevek za 3 ali 4 evre, ob pogoju, da prenehajo z oglaševanjem. S tem bomo dosegli troje. Prvič, stabilnost financiranja javne radiotelevizije. Drugič, več denarja za kvalitetno delo. In tretjič, več denarja (oglaševalskega kolača) bo ostalo za komercialne medije. Jaz sem takoj pripravljen plačevati več za kvaliteten javni RTV servis.

Toda razlog, da se teorije zarote tako hitro širijo, ni le v norih časih, v katerih živimo, temveč tudi v poplavi medijev, ki se bojujejo za svoj prostor pod soncem z objavami senzacionalističnih in nepreverjenih prispevkov. Prav zato danes bolj kot kadarkoli potrebujemo kakovostno novinarstvo, ki bo iskalo resnico in razkrinkalo lažne novice. Mediji so organ nadzora družbe nad nečednostmi, ki se dogajajo v različnih vejah oblasti, in zato ljudje »dober javni servis« potrebujemo, medtem ko politike pretirano poročanje o njihovih napakah bolj kot ne moti. Menim, da je RTV Slovenija res nekoliko bolj levo usmerjena, a je glede na razmere, v katerih živimo, in tudi glede na konkurenco dokaj kakovostna ustanova. Kakovostno novinarstvo pa je edina pot, da se nam v poplavi lažnih novic ne bo zmešalo ter da bomo lahko obstali kot strpna in povezana družba.

Nadaljujte z branjem→

Tale pesem mi je, ne vem, zakaj, bila vedno najljubša pesem Pink Floydov. No, saj vem…

Tole smo poslušali dobrih 30 let nazaj. Mizar je zame še vedno vrhunec dark folk muzike.

Nadaljujte z branjem→

Jasmina Držanič

Imam neverjetno veselje do spremljanja vsega, kar se dogaja v svetu mode, oblačil in obutve. Če znajo nekateri povedati zgodovino nogometnih tekem za zadnjih 30 let, znam jaz našteti večino kolekcij, oblikovalcev, smernic, prepoznam kultne torbice in čevlje, skratka, v tej temi me težko ustavite. Tudi rada nakupujem. Tako sem nekega dne pred tremi leti v nakupovalnem središču zagledala zanimive modre derby čevlje (to so čevlji z nizko peto in vezalkami) in vstopila v prodajalno. Prvi šok: kako to, da tako zanimivi usnjeni čevlji stanejo samo 40 EUR in da cena ni znižana? Zanesljivo spet kakšno izkoriščanje poceni delovne sile iz tretjega sveta, sem si mislila. Pa je potem pisalo, da je »Product made in Poland«.

Po glavi so mi šli vsi klišeji o vzhodnem bloku, a po nekaj sekundah je bila odločitev, da 40 EUR, pa magari bodo čevlji za eno sezono, pa res ni tak strošek (če čevelj ne bo zdržal, ga bom odpeljala do kontejnerja na Cesti dveh cesarjev) in da po drugi strani lahko te čevlje dobro kombiniran s kosi, ki so že v garderobi. Seveda je moj ženski krožek tiste čevlje opazil in kolegice niso mogle verjeti, da je možno tako dobro oblikovan in kvaliteten čevelj kupiti za 40 EUR…. Tri leta kasneje so čevlji še vedno v izvrstni kondiciji. 

Naslednje leto sem logo te znamke videla na Tour de France (CCC) in to me je spodbudilo, da sem na njihovi spletni strani pogledala, kako so se poljski čevljarji razvili v tako veliko grupacijo, da sponzorirajo kolesarje v najbolj elitnem tekmovanju.  Imela sem kaj videti: od družbe z omejeno odgovornostjo, ki je v zgodnjih devetdesetih prodajala obutev, so se preko franšiz in kasneje kapitalskih prevzemov razvili v regijskega vodjo.

Nadaljujte z branjem→

Neoliberalizem je kot mačka z devetimi življenji. Vedno znova se vrne nazaj s svojo ideologijo. Ki pa ni tako simplicistična, kot se zdi navzven, pač pa zelo kompleksen pogled na koncept družbene ureditve, v kateri živimo. Knjiga »Nine Lives of Neoliberalism«, ki so jo uredili Philip Mirowski, Dieter Plehwe in Quinn Slobodian, odkriva evolucijo razvoja neoliberalistične ideologije, njeno kompleksnost in njene različne frakcije. Brez razumevanja teh devetih življenj neoliberalizma, te ideologije ni mogoče odpraviti tja, kamor spada.

Spodaj je povezava na prosto dostopno kopijo knjige.

Neoliberalism is dead. Again. Yet the philosophy of the free market and the strong state has an uncanny capacity to survive, and even thrive, in times of crisis. Understanding neoliberalism’s longevity and its latest permutation requires a more detailed understanding of its origins and development.

Nadaljujte z branjem→

Podatki o porabi električne energije (EE) do konca prvega tedna v septembru nakazujejo nadaljevanje negotove dinamike okrevanja gospodarstva. Zadnji teden avgusta je bila poraba EE še nižja kot teden pred tem (-8.2% glede na isti teden lani). Prvi teden septembra se je poraba EE popravila navzgor, za lansko v istem tednu pa je še vedno nižja za skoraj 6%. Torej Nike-trend počasnega okrevanja se nadaljuje.

Se splača pogledati, tudi če je samo teorija zarote.

Tej Gonza

Globalistični kapitalizem se ne ozira na delavce, zakonodajo, lokalno okolje, niti na izvoljene politične predstavnike. Kaj nastane, ko se s tem vprašanjem ukvarja ultimativna institucija ameriške zabavne industrije, Netflix?

Dokumentarni film American Factory začne pripoved z žalostno usodo delavk in delavcev ruralne Amerike, okoliša Daytona, potem, ko General Motors ob začetku prejšnje krize zapre svoje tovarne. Nekoliko ironično čez nekaj let delovna mesta reši kitajsko podjetje Fuyao, ki pa se izkaže za vse prej kot dobrega delodajalca.

Nizko plačilo, nevzdržne norme, nadure in pomanjkanje varnostnih standardov – Ameriški delavci, navajeni domačih standardov zaposlitve, so ogorčeni nad dehumanizacijo ekonomske real-politike kitajskih delodajalcev.

Vendar pa dokumentarcu ne bi naredili pravice, če bi rekli, da v ospredje postavi konflikt med pričakovanji prosto-tržnega zahoda in standardi državno-kapitalističnega vzhoda. Film ponudi precej bolj subverzivno zgodbo, v kateri ”ameriškega načina” ne moremo razumeti kot protagonista.

Nadaljujte z branjem→