Ni povsem jasno, kaj so razmišljali lani sredi decembra na ministrstvu za zdravje oziroma v kabinetu predsednika vlade, ko so se odločili, da ne izkoristijo opcije nakupa dodatnih 410,700 doz cepiva Pfizer/BioNTech. Iz dostopnih informacij pa izhaja, da so očitno kalkulirali, da bodo namesto dražjega cepiva Pfizer/BioNTech (12 €) raje kupili več cenejšega cepiva podjetja AstraZeneca (1.78 €). Vlada je s to odločitvijo privarčevala 4.2 mio evrov (razlika v ceni 10.22€ x 410.700 doz). Vendar se je zapletlo najprej z zapoznelim dovoljenjem za uporabo AZ cepiva v EU, nato pa še z zakasnitvami pri dobavi cepiva AstraZeneca.

Slovenski vladi se kalkulacija, da bo z nabavo cenejšega zdravila nekoliko privarčevala, ni izšla, saj je s tem ostala brez 410,700 doz cepiva v drugem četrtletju letos, ko cepivo najbolj potrebuje. Z njim bi namreč lahko dvakrat cepila dobrih 200,000 oseb v najbolj ranljivih skupinah, kar bi omogočilo tako bolj učinkovito zajezitev tretjega vala epidemije kot hitrejše odpiranje javnega življenja in gospodarstva v drugem četrtletju.

Posledice te napačne odločitve vlade so na dlani – zaradi nje bo potrebno dlje časa imeti zaprt del gospodarstva in grozi nevarnost, da se bo okužilo več ljudi, da bo več ljudi hospitaliziranih in več ljudi umrlo, kot bi brez te napake vlade. Ekonomske stroške lockdowna lahko ocenimo prek izgubljenega BDP. V zadnjem četrtletju 2020, ko je veljal režim lockdowna za nekatere storitvene dejavnosti (gostinstvo, servisi, trgovine z nenujnimi dobrinami, kozmetične storitve itd.), je slovenski BDP glede na isto obdobje 2019 upadel za 4.2% oziroma za 527 mio evrov. Preračunano na dan (92 dni) je strošek lockdowna znašal 5.7 mio evrov na dan (dejansko še več, če odbijemo nedelje in praznike). Našo državo torej en sam dan lockdowna stane več, kot je vlada “privarčevala” z odločitvijo, da ne izkoristi možnosti za nakup dodatnih količin cepiva Pfizer/BioNTech.

Če predpostavimo, da bo zaradi tretjega vala epidemije, ki zajema sosednje države in se bo razširil tudi k nam, ter zaradi zakasnelega cepljenja, slovenska vlada ponovno posegla po drastičnih ukrepih zapiranja dela gospodarstva, lahko v drugem četrtletju pričakujemo podoben izpad BDP kot v zadnjem četrtletju lani. To bi pomenilo izpad BDP v višini 516 mio evrov oziroma 5.7 mio evrov na dan (upoštevanih 91 dni). Z drugimi besedami, napačna odločitev za “šparanje” pri cepivih lahko Slovenijo stane 123-krat več, kot je vlada “prišparala”. Vlada je “prišparala” 4.2 mio evrov, izgubimo pa lahko 516 mio evrov v obliki izgubljenega BDP. Slednje pomeni za 453 mio evrov manjšo dodano vrednost v gospodarstvu in za 62 mio evrov manj fiskalnih prihodkov v proračun. Zelo draga napaka.

Vendar se strošek te napačne odločitve vlade s tem ne konča. Če predpostavimo, da se bo vsled pomanjkanja cepiva zaradi napačne odločitve vlade 5% ljudi, ki bi sicer bili cepljeni, pa ne bodo, okužili z virusom (ca. 10,000 ljudi) ter da bi izmed njih 5% potrebovalo hospitalizacijo (500 ljudi), bi strošek njihove hospitalizacije (8,000 evrov na osebo na dan) za obdobje 10 dni državo stal okroglo 4 mio evrov. Torej, strošek hospitalizacije po nepotrebnem (zaradi vladne napake) okuženih bi državo stal skoraj toliko, kot je “prišparala” pri cepivu.

Tukaj pa je potrebno pogledati še na človeško žrtev te vladne napake. Če bi namreč umrlo 2% okuženih (povprečna stopnja umrljivosti okuženih s Covid do sedaj), to pomeni, da bi zaradi te vladne napake lahko povsem po nepotrebnem umrlo okrog 200 ljudi.

K tem stroškom pa je seveda treba dodati še vse nakupe zaščitne opreme, kemikalij za PCR teste in hitre teste, stroške testiranj, izgubljena delovna mesta v gospodarstvu, socialne drame, osebne psihične travme in depresije ter povečano družinsko nasilje, umore in samomore. Stroške, ki jih ne moremo enostavno ovrednotiti, puščajo pa globoke brazgotine v družbenem tkivu.

Vsi ti izračuni so seveda zgolj hipotetični in temeljijo na navedenih predpostavkah. Njihov namen je zgolj ilustrirati, do kako velikih stroškov (pol milijarde izgubljenega BDP in 200 mrtvih) lahko privede takšna odločitev vlade, ki je v napačnem času in na napačen način želela privarčevati dobre 4 mio evrov tam, kjer v času epidemije res ne bi smela – pri cepivih.

Tukaj naj opozarim še na primer držav, ki so samostojno nabavljale cepiva in ta cepiva tudi za 2 do 3-krat preplačale (denimo Izrael in V. Britanija) glede na cene, ki jih je izpogajala Evropska komisija. Vendar so zaradi tega te države prednostno dobile cepiva, so na poti k precepljenju prebivalstva in bodo lahko sprej sprostile omejitvene ukrepe. Kar pomeni relativno nižje ekonomske in socialne stroške, kot jih bodo deležne države EU. Evropska komisija se v svojem zadovoljstvu ob izpogajanih nižjih cenah ni zavedala, da bo njene članice to “šparanje” pri cepivih stalo nekajkrat več v obliki izgubljenega BDP, izgubljenih življenj in socialnih posledic.

… Nato pa se povrh tega najde še neka slovenska vlada, ki želi še nekoliko privarčevati na napačnem mestu…