Bine Kordež

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije. Vendar je letošnje leto tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (-13,0 % pri nas in – 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi rast BDP letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili.

Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so odprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov – tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je v celoti pozabljena.

Nadaljujte z branjem→

Dobra podlaga za delo

Uvod

• Po pomladnem valu epidemije Covid-19, ki ga je Slovenija uspešno prebrodila, bi morala vlada izvesti obsežne in skrbno načrtovane priprave za drugi, jesenski val – a ga je pričakala povsem nepripravljena. Od tod prepozni in kampanjski ukrepi, nejasna in grozeča komunikacija ter dramatično visok smrtni davek, predvsem med najstarejšo populacijo.
• Če vzamemo podatke o številu umrlih na milijon prebivalcev in presežni smrtnosti med najstarejšimi, ima Slovenija statistično dokazano najslabšo vlado na svetu!
• Zdaj, ko smo še vedno sredi drugega vala, žal ni ne enostavnih ne hitrih rešitev: odgovor je lahko le strokovno pripravljen in jasno komuniciran celovit načrt, ki zna skupaj misliti zdravstvo, gospodarstvo, socialo in javno življenje.
• Vladni ukrepi so pretežno usmerjeni na zmanjševanje širjenja okužb na javnih prostorih in na vnos v zaprte prostore, skoraj v celoti pa zanemarja prenos okužb v zaprtih prostorih, kjer je do vnosa že prišlo ali je potrebno to predpostaviti.
• Slovenija si ne more privoščiti, da bi še naslednje valove epidemija umirala z vlado SDS pod vodstvom Janeza Janše, zato Koalicija ustavnega loka potrebuje vzvode upravljanja in odločanja, da uresniči svoj načrt.

Nadaljujte z branjem→

Glede na to, da del vlade “razmišlja” o tem, da bi – zaradi nezaustavljivega divjanja epidemije kljub zaprtju javnega življenja – zaprli še celotno gospodarstvo, čemur se drug del vlade s podporo gospodarstva upira, bi pred ukrepanjem res veljalo še enkrat pogledati številke glede vira okužb in analizirati razloge, zakaj se epidemija še naprej širi.

Če je problem, v gospodarstvu in če gre, kot kažejo podatki, za sistemsko pogojeno neodgovornost, ker je podjetja in zaposlene vlada z nerazumno in zapleteno ureditvijo prisilila v to, da se obnašajo tako, kot se, je pač treba najprej in pod urgentno spremeniti te sistemske razloge. Zaenkrat kaže, da podjetja niso motivirana, da bi delavce, okužene s Covid, pošiljala domov, saj s tem stroški bolniške padejo nanje, medtem ko okuženi zaposleni še naprej prihajajo na delo, ker se bojijo za službo ali pa se bojijo izpada dohodka, če priznajo, da so se okužili izven delovnega mesta. To posledično pomeni, da je – med drugim – treba odpraviti ta razlog. Torej:

Potrebna je enotna obravnava vseh zaposlenih glede pravice do bolniškega nadomestila ne glede na izvor okužbe: 100% zneska bolniškega nadomestila za obdobje do 30 dni se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Nadaljujte z branjem→

Odtegnitev proračunskih sredstev STA je še ena od davno napovedanih potez vojne z mediji Janeza Janše. Tisto, česar si ne more podrediti na trgu z madžarskim denarjem, saj gre za javne servise samostojne Slovenije, skuša sovražno prevzeti z vladnimi ukrepi. Pa naj gre za prozorne menjave v svetu javne televizije ali za odtegnitev sistemskega financiranja nacionalne tiskovne agencije.

Koalicijski partnerji te njegove poteze seveda težko razumejo, saj vlado zapletajo v znotrajkoalicijske spore, večajo nezadovoljstvo vladnih partneric SDS in otežujejo, če ne celo onemogočajo uspešen spopad vlade z epidemijo.

Toda ko sem pisal predsednikom strank s predlogom sodelovanja v Koaliciji ustavnega loka, sem navajal in žal tudi anticipiral takšne situacije nedopustnega poseganja v pridobitve in vrednote demokratične Slovenije. Zato verjamem, da bo ta zadnja poteza poslance Desus in SMC še bolj oddaljila od radikalnih potez predsednika vlade in povečala možnosti, da se nam pridruži dovolj poslancev pri naših prizadevanjih za normalizacijo Slovenije.

Nadaljujte z branjem→

Ko se bomo torej nekoč spraševali, kaj in kako je šlo narobe, kje smo bili, ko je vrag odnesel šalo, kdaj pravzaprav se je to zgodilo, ali takrat, ko so prepovedali javne shode, uzakonili drakonske kazni za verbalni delikt, ko so hoteli zrušiti generalnega direktorja RTVS ali ko je direktor javnega podjetja obiskal sedež vladajoče stranke, in zakaj nič od tega nismo opazili, se bo treba spomniti na dopisno sejo vlade 30. novembra 2020. Takrat je nekdo v sobi ugasnil luč in nihče se ni razburil. Deloma zato, ker so morali kljub mraku najprej poskrbeti za lastne riti, deloma zato, ker kupčkanje s strankarskimi interesi zmeraj spregleda družbeni interes, in deloma, ker se v tuji vrtiček ne bomo vtikali.

… je prav, da zabeležimo prispevek strank in politikov, ki slovensko odprto družbo odkrito transformirajo v orbanovsko avtokracijo. To so:

• • Slovenska demokratska stranka Janeza Janše,
  • Nova Slovenija Mateja Tonina,
  • Stranka modernega centra Zdravka Počivalška in
  • Demokratična stranka upokojencev Tomaža Gantarja.

Vir: Miran Lesjak, Dnevnik

Minilo je šest tednov, odkar je vlada uvedla lockdown, še bolj rigorozen, kot je bil tisti iz marca letos ob prvem valu (tokrat je dodatek še policijska ura, nošenje mask tudi na prostem itd.). Vendar smo marca vrh okužb dosegli po natanko treh tednih (uvedba lockdowna 12.3., vrh okužb 3.4.). Tokrat je od začetka lockdowna minilo že šest tednov (zaprtje šol: 19.10., policijska ura: 20.10., omejitev gibanja na občine: 24.10., zaprtje vseh trgovin z nenujnimi dobrinami in javnega prometa: 27.10.), vendar se epidemija ne umirja. Dnevni prirastek števila okuženih se tudi po šestih tednih giblje med 1,500 in 2,000.

In kar je ob ogromnem številu umrlih (med 40 in 50 dnevno) najbolj zaskrbljujoče: delež pozitivnih testov se konstantno goblje na ravni okrog 30%. Kar pomeni, da je okužba močno razširjena med prebivalstvom in ne upada. Pomeni tudi, da če imamo danes 20,000 odkritih okuženih, je med prebivalstvom skupaj najmanj 100,000 tisoč okuženih in ta številka ne upada že 3 tedne.

Slika 1: Število aktivno okuženih

Vir: Sledilnik Covid-19

Nadaljujte z branjem→

Saša Vidmajer v Sobotni prilogi Dela – sočno in natančno v sredico.

Štiri leta so se skrivali v njegovi senci, opogumljal jih je v najtežjih trenutkih, dajal zavetje in ponujal prijateljsko oporo, ko je šlo za poglavitne cilje: razbijanje Evropske unije in konfliktne odnose z Brusljem in Berlinom, spodbujanje in negovanje strahov pred priseljevanjem, muslimani in islamom, legitimiziranje avtokratskega oprijema oblasti, normaliziranje političnih pojmov, kot so »ukradene volitve«, in demoniziranje »liberalnih medijev«. Trump je bil neformalni voditelj bizarne desne internacionale nacionalistov in suverenistov, njeni glavni evropski izpostavi sta režima na Madžarskem in Poljskem.

Nadaljujte z branjem→

• Zakaj ukrepi ne delujejo? – Mladina
• America’s Political Crisis and the Way Forward – Jeffrey D. Sachs
• A Tale of Two Economies – Stephen S. Roach
• Politiki, kot so Orbán pa tudi Salvini, Janša, ki so zdaj videti kot Trumpove mažoretke brez pihalne godbe – Saša Vidmajer
• Grading the Big Pandemic Test – Jean Pisani-Ferry
• Death by Algorithm? – Dirk Helbing & Peter Seele
• In Praise of Janet Yellen the Economist – Paul Krugman