KUL PKP: Načrt ukrepov proti epidemiji Covid-19

Uvod

  • Po pomladnem valu epidemije Covid-19, ki ga je Slovenija uspešno prebrodila, bi morala vlada izvesti obsežne in skrbno načrtovane priprave za drugi, jesenski val – a ga je pričakala povsem nepripravljena. Od tod prepozni in kampanjski ukrepi, nejasna in grozeča komunikacija ter dramatično visok smrtni davek, predvsem med najstarejšo populacijo.
  • Če vzamemo podatke o številu umrlih na milijon prebivalcev in presežni smrtnosti med najstarejšimi, ima Slovenija statistično dokazano najslabšo vlado na svetu!
  • Zdaj, ko smo še vedno sredi drugega vala, žal ni ne enostavnih ne hitrih rešitev: odgovor je lahko le strokovno pripravljen in jasno komuniciran celovit načrt, ki zna skupaj misliti zdravstvo, gospodarstvo, socialo in javno življenje.
  • Vladni ukrepi so pretežno usmerjeni na zmanjševanje širjenja okužb na javnih prostorih in na vnos v zaprte prostore, skoraj v celoti pa zanemarja prenos okužb v zaprtih prostorih, kjer je do vnosa že prišlo ali je potrebno to predpostaviti.
  • Slovenija si ne more privoščiti, da bi še naslednje valove epidemija umirala z vlado SDS pod vodstvom Janeza Janše, zato Koalicija ustavnega loka potrebuje vzvode upravljanja in odločanja, da uresniči svoj načrt.

1. Ukrepi v zdravstvu v času epidemije

  • Sistematična ureditev prezračevanja v DSO-jih, šolah in delovnih mestih: V vsaki javni in zasebni ustanovi pripraviti protokol striktnega prezračevanja z izmenjavo z zunanjim zrakom ali s filtracijo zraka. Upoštevati, da je v zimskem času prezračevanje omejeno. Po potrebi opremiti domove s prenosnimi čistilci zraka s HEPA filtri, ki dodatno poleg mask zmanjšujejo možnost okužb.
  • Sistematično preprečevanje nadaljnega vnosa v DSO in zdravstvene ustanove z doslednim izvajanjem vseh zaščitnih ukrepov.
  • Urgentno povišanje kapacitet testiranja, tudi z uporabo t.i. hitrih antigenskih testov skladno s priporočili EK. Uporaba hitrih testov pri vseh vstopnih točkah v zdravstvene ustanove (osebni zdravniki), bolnišnice in v DSO vsake 3 dni. Uporaba hitrih testov tudi na področju šolstva. Vzpostaviti elektronski način spremljanja testiranih s PCR testi in elektronski način beleženja oseb, ki so testirani le s hitrimi testi.
  • Spodbude podjetjem za uporabo hitrih testov za svoje zaposlene.
  • Okrepiti ekipe zaposlenih v DSO s fizioterapevti, delovnimi terapevti, medicinskimi sestrami (tudi iz bolnišnic prestaviti v DSO) in jih dodatno izobraziti.
  • Vključitev koncesionarjev za delo v JZZ pri zdravljenju covidnih bolnikov.
  • Nujna celostna nega in oskrba za varovance v DSO – duhovna, socialna, fizična. Nujno je omogočiti stik med svojci in umirajočim oskrbovancem ter slovo po smrti!
  • Namestitev pleksi pregrad, ki omogočajo obiske in komunikacijo z oskrbovanci, hkrati pa preprečujejo okužbe. Namestitev pregrad v vse domove za starejše občane, saj lahko pozitivno vplivajo na psiho-fizično počutje oskrbovancev.
  • Preprečiti okužbe na delovnih mestih: strožje uveljavljati zaščitne ukrepe v skupnih prostorih; kontakt delodajalca z medicino dela + pooblaščeni zdravniki.
  • Zagotoviti dodatnih 1,000 do 1,500 postelj (tudi za 3. val).
  • Preklicati Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID in zagotavljanja neodložljive zdravstvene obravnave pacientov. Ponovno zagnati diagnostiko: odkrivanje in zdravljenje raka, srčnožilnih bolezni in drugih kroničnih
  • Nagrajevanje. Pri dodatku za neposredno delo s covid pacienti oz. uporabniki (določen v PKP5, velja od 1.6.2020 – 31.12.2020 tudi v času razglašene epidemije) razširiti krog upravičencev tako, da so do dodatka upravičeni tudi drugi oddelki, enote in druga okolja za zdravljenje teh pacientov ter tudi študenti in dijaki, ki delajo v zdravstvu oz. socialnem varstvu, prav tako pa tudi tisti zaposleni v zdravstvu (predvsem plačna skupina E, J in B), ki ne opravljajo neposrednega dela s pacienti ali uporabniki, obolelimi za COVID-19 v rdečih ali sivih conah, a so zaradi nenehne potrebe po zagotavljanju posteljnih kapacitet in ostalih podpornih storitev prav tako zelo obremenjeni z delom v času epidemije. Dodatek se izplača v višini 85% osnovne plače za vsak mesec veljavnosti ukrepa in je oproščen plačila dohodnine ter se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni socialni pomoči (predlog so opozicijske poslanske skupine vložile že pri obravnavi PKP5 / PKP6).
  • Višina dodatka se v enakih odstotkih od urne postavke določi tudi za dijake in študente, ki delo opravljajo na teh deloviščih.
  • Prav tako je potreben dodatek za osebje v čistilni in vzdrževalni dejavnosti v DSO in zdravstvenih ustanovah ter za zaposlene v trgovinah, ki bi pri svojem delu lahko prišli v stik z virusom.
  • Delavcem v zasebnem sektorju, ki so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za delo v višini 300 EUR mesečno, ki ga delodajalcu povrne država.
  • Presežek zaradi neizkoriščenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (50 – 70 milijonov evrov) naj se usmeri v javno zdravstveno blagajno.
  • Nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih dob. Uvedba kaskadnega sistema; na razpis se lahko prijavijo tudi zasebniki, vendar je določen vrstni red pri izbiri (javni, koncesionar, zasebni), določajo se tudi merila, na podlagi katerih minister za zdravje s sklepom določi vrste zdravstvenih storitev ter njihovo število. Zasebniki dela ne smejo opravljati s tistimi zaposlenimi, ki so polno zaposleni v JZZ, za zasebnike veljajo enaki pogoji za opravljanje storitev kot za javne zavode, prav tako mora zasebnik stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa, v celoti povrniti.
  • V obvezno zdravstveno zavarovanje se vključi vse prebivalce, ki v to zavarovanje niso vključeni.
  • 100 % nadomestilo plače za bolniško odsotnost v primeru okužbe s koronavirusom ne glede na to ali je prišlo do okužbe na delovnem mestu ali izven njega.
  • 3-dnevna bolniška brez obiska zdravnika tudi v letu 2021.
  • Odpreti vrtce in šole za otroke do 5. razreda, tako razbremenimo družine in vsaj na enem segmentu družbe umirimo zadeve. Vrnitev otrok v šole. Le izobraževanje v šolah omogoča doseganje vseh vzgojno-izobraževalnih in razvojnih ciljev. Virtualna poučevanje nikakor ne more nadomestiti normalnega učnega procesa ter stikov v živo in slabo vpliva na počutje otrok, zato bi moralo biti zaprtje šol zadnji izhod v sili. Strokovnjaki opozarjajo na razlike v znanju med otroci, ki so se šolali »normalno« in tistimi, ki del šolanja opravljajo »na daljavo«. Povečujejo se tudi razlike med otroci, saj izhajajo iz različnih okolji in imajo zelo različne socialne položaje. Tudi evropske države z najstrožjimi omejitvami se večinsko niso odločile za zaprtje šol – tako imajo Irska, Italija, Avstrija, Švica in Velika Britanija kljub ustavitvi javnega življenja šole še vedno odprte, enako velja za Nemčijo. V vseh osnovnih in srednjih šolah naj se čim prej uvede običajni način poučevanja za vse učence in dijake. Nemudoma pa za nižjo stopnjo osnovne šole.
  • Preklic dokazano neučinkovitih ukrepov: nošenje mask na prostem ob ustrezni razdalji, omejevanje prehajanja občinskih meja, omejevanje izhoda iz države, prepoved obratovanja lokalov na prostem, neobratovanje trgovin z neživilskim blagom (po predlogu stroke)

2. Likvidnostna shema

  • Lažji dostop do likvidnostne pomoči s sprostitvijo pogojev in ugodnejšimi pogoji:
    • obrestna mera 1 – 1.5% za poroštva za 80% obveznosti, 2% za poroštva za 90% obveznosti,
    • pridobitev poroštva v višini do 25% prihodka v 2019 in za 80% obveznosti (za MSP: za 90% obveznosti),
    • podaljšanje ročnosti kreditov z garancijo iz sedanjih 5 na 10 let, z vsaj 2 letnim odlogom do začetka odplačevanja
  • Poenostavitev pridobitve garancije: avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave.
  • Postopki se prenesejo na poslovne banke, SID banka prevzame prevzame obveznosti do poslovnih bank.
  • Vse terjatve unovčenega poroštva do gospodarskih družb iz likvidnostne sheme (po ZDLGPE), ki jih v postopku izterjave ni mogoče izterjati, se konvertirajo v lastniški delež Republike Slovenije.

3. Financiranje izpadlih prihodkov / subvencioniranje fiksnih stroškov

  • Za z vladnim dekretom zaprte dejavnosti: avtomatsko pokritje 80% izpadlih prihodkov glede na referenčno obdobje v 2019 za čas trajanja epidemije (ali veljavnosti ukrepa). Delodajalec v obdobju prejemanja pomoči ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zaposlene delavce. Prepoved velja v obdobju dodelitve sredstev oziroma najmanj 3 mesece po koncu dodelitve sredstev, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020. Podjetja, ki uveljavljajo pomoč države po tem ukrepu, ne morejo uveljavljati pomoči države glede povračila izplačanih nadomestil plače zaposlenim na čakanju
  • Za ostale dejavnosti, posredno prizadete s krizo (padec prihodkov za več kot 20% glede referenčno obdobje v 2019) pavšalno financiranje dela fiksnih stroškov v višini 1,000 EUR na zaposlenega za čas epidemije v drugem valu. Podjetje dokazuje upravičenost z on-line oddajo rečunovodskih mesečnih podatkov.
  • Avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave.
  • Za posredno prizadeta podjetja z epidemijo: po avtomatski odobritvi se upravičenost preverja za nazaj (po oddaji zaključnih računov za 2020: 31.3.2021). Za podjetja, ki so neupravičeno pridobila pomoč, se ta spremeni v brezobrestno obveznost do FURS z 9-mesečnim obročnim odplačevanjem in rokom vračila do 31.12.2021.
  • Izplačilo v naslednjem mesecu po mesecu odobritve.
  • Zgornja meja vrednosti vseh državnih pomoči po interventnih zakonih se poviša iz 800,000 na 1,200,000 EUR na podjetje.

4. Financiranje nadomestila za čakanje na delo in subvencioniranje prispevkov

  • 100% povračilo nadomestila za čakanje; povračilo nadomestila plače se poviša na povprečno mesečno plačo v RS.
  • Avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave (prek e-davkov).
  • Izplačilo najkasneje v naslednjem mesecu po mesecu odobritve.
  • Delodajalci, ki prejemajo subvencije za nadomestilo plač delavcem oziroma kakršnokoli drugo finančno pomoč države, katere primarni namen je ohranitev delovnih mest, v obdobju prejemanja subvencije oziroma državne pomoči ne smejo odpuščati zaposlenih delavcev. Prepoved odpuščanja 3 mesece po obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače pri ukrepu začasno čakanje na delo.
  • Oprostitev plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov (največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec). Prispevke plača Republika Slovenija.
  • Sredstva dodeljenih pomoči iz naslova povračil nadomestil plač in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa gospodarskim družbam, ki spadajo med srednja in velika podjetja, se štejejo kot vložek v premoženje delodajalca, ki postane lastniški delež Republike Slovenije.

5. Poenostavitev vseh postopkov za pridobitev pomoči

  • Avtomatska odobritev po vložitvi on-line prijave.
  • Umik pogoja glede potrdila o neobstoju davčnega dolga za dolžnike z majhnim davčnim dolgom (manj od 10% davčnih obveznosti v 2019) in za podjetja, katerih davčni dolg je nastal zaradi nezmožnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije in vladnih ukrepov.
  • Možnost vlaganja vlog za pomoč (prek e-davkov) brez digitalnega potrdila: za samozaposlene in fizične osebe.
  • Enotna obravnava vseh zaposlenih glede pravice do bolniškega nadomestila ne glede na izvor okužbe: 100% zneska bolniškega nadomestila za obdobje do 30 dni se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
  • Davčne spodbude za delo na daljavo (v letih 2020 in 2021 se vlaganja, ki jih je delodajalec opravil v prilagoditev delovnega procesa za delo na daljavo, v celoti upoštevajo kot davčna olajšava).

6. Turistični boni

  • Vrednost turističnih bonov se poveča na 350 EUR/osebo.
  • Veljavnost turističnih bonov se podaljša do 31.12.2021.
  • Možnost razširitve koriščenja bonov na različne dejavnosti v turizmu (npr. za smučanje oz. smučarske vstopnice, turistične kmetije brez sob, gostišča…), pa tudi na druga področja, npr. na kulturno, športno in sejemsko dejavnost. Kultura in dejavnost osebnih storitev so dejavnosti, ki so v času epidemije med bolj prizadetimi dejavnostmi, hkrati pa je bil npr. kulturni sektor deležen najmanj ukrepov in pomoči. Kulturna prizorišča so se v času epidemije zapirala prva, po vračanju življenja v stare tirnice pa se bodo odprla med zadnjimi. / Alternativa: Kulturni bon v višini 50 EUR oziroma vrednotnice za kulturne prireditve./
  • Razširitev namena porabe turističnega vavčerja na področje osebnih storitev za starostnike za dejavnost storitev nege, fizioterapije, masaže, striženja las ali pedikure ter drugih socialno-varstvenih storitev v skladu z objavljenim cenikom socialno-varstvenih storitev.

7. Temeljni dohodek

  • Samozaposleni v dejavnosti kulture in športa so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka (MTD) v višini minimalne plače za čas trajanja epidemije in še en mesec po preklicu epidemije (veljavnosti ukrepov).
  • Med prejemnike MTD vključiti tudi zaposlene po avtorskih in podjemnih pogodbah.
  • V času epidemije se pravica do MTD razširi tudi na socialno in materialno ogrožene. Prilagoditve: V postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev se ne upoštevajo krivdni razlogi, prihranki in omejitve dedovanja. Poleg tega se za vse osebe v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev upošteva, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec. Za razreševanje vlog in s ciljem razbremenitve CSD-jev se predlaga začasna pristojnost ministrstva pristojnega za socialne zadeve, da odloča o pravicah. (razrešuje vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev).
  • 100 EUR univerzalnega dohodka v obliki vavčerja za vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 13.3.2020 za prve 3 mesece po preklicu epidemije.
  • Popravek anomalij in socialno pravična opredelitev pogojev vračanja (uveljavitev spodnje meje dohodkov, kjer se pomoč v nobenem primeru ne vrača in zgornje meje, kjer se pomoč vrača).

8. Ukrepi na socialnem področju

  • Financiranje pomoči na domu za starejše in invalidne osebe (v skladu s predlogom dolgotrajne oskrbe).
  • Pomoč otrokom s posebnimi potrebami: v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom za vse, če ima otrok/oseba status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo.
  • Izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi prihodki v mesecu januarju 2021. Vsi upokojenci s pokojninami do 350 EUR dobijo krizni dodatek v višini 430 EUR, za upokojence s pokojninami od 351 do 849 EUR se višina kriznega dodatka določi po formuli: krizni dodatek = – 0,86 x (višina pokojnine-350)+430, upokojenci s pokojninami, ki znašajo 850 EUR ali več, kriznega dodatka ne prejmejo. Prejemek se ne všteva v dohodek za uveljavljanje pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, prav tako pa se od enkratnega izplačila dodatka ne plača dohodnine.
  • Zamrznitev cen vseh osnovnih življenjskih potrebščin (blago in storitve, ki so obdavčene po nižji stopnji DDV) in varovalne opreme (maske, razkužila, rokavice, vizirji,…) ob upoštevanju predpisanega standarda na dan 1. 12. 2020 do konca leta 2021.
  • Prepoved odpovedi najemnih pogodb stanovalcem (prepoved deložacij) v času epidemije in v obdobju 3 mesecev po preklicu epidemije. Pravno varstvo za najemnike brez sklenjenih najemnih pogodb.
  • Prepoved dviga najemnin za stanovanjske prostore do poteka treh mesecev po koncu epidemije.
  • Zamrznitev plačila obresti na odloženi del glavnice kreditov, za fizične in pravne osebe, katerim je bil po ZIUOPOK odobren odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb.
  • Avtomatizacija oziroma bistvena poenostavitev dodelitve varstvenega dodatka socialno ogroženim starejšim in invalidom (pobuda društva Humanitarček).
  • Državno sofinanciranje programa Botrstvo.
  • Gospodinjstvom pod pragom revščine se v času epidemije omogoči solidarnostna pomoč pri boju proti energetski revščini v obliki povračila računov za elektriko in komunalnih storitev.
  • Nakup tabličnih računalnikov in kartice, ki zagotavlja mobilno povezavo za vse učence in dijake ter vse javne zavode, ki izvajajo osnovnošolske in srednješolske programe.
  • Mesečno nadomestilo za izpad dohodka iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov višini 1/12 letnega dohodka iz naslova študentskega dela upravičenca v letu 2019 (omejeno z višino povprečne plače v Republiki Sloveniji v letu 2019, preračunane na mesec).
  • Zagotavljanje dodatnih sredstev za dodatne začasne zaposlitve administrativnega, tehničnega in strokovnega osebja po celotni vzgojno-izobraževalni vertikali ter za plačilo dela študentov in drugih ter za dodatno strokovno pomoč učencem in dijakom, ki zaradi slabših materialnih in socialnih pogojev v družini za pridobivanje znanja ne bodo imeli enakih pogojev.
  • Ureditev pravice do izplačila nadomestila za neizrabljen letni dopust za 2019 (s PKP1 podaljšana možnost koriščenja dopusta do konca l. 2020; v kolikor zaposleni tega ni mogel izkoristiti: izplačilo) in za neizrabljen dopust za l. 2020 (podaljšanje do konca l. 2021).
  • Dodatek za redarje pri opravljanju dodatnih nalog (podeljenih s PKP5) v času razglašene epidemije v višini 25% osnovne plače.
  • Premestitve javnih uslužbencev (55. člen PKP5): delavec se mora strinjati s premestitvijo (dati soglasje), višji dodatek v višini 30% (in ne le 20%) in možnost predčasnega prenehanja razporeditve tudi delavcu.
  • Nadomestilo plače enemu izmed staršev zaradi karantene otroka/varstva otrok (ne le do otrokovega 5. razreda, temveč za vse osnovnošolske otroke (PKP5).

9. Javno življenje

  • Vzpostavitev hierarhije odpiranja javnega življenja glede na družbene potrebe in priporočila stroke. Najprej odprtje vzgojno izobraževalnih zavodov.
  • Javni prevoz. Nadomestila za izvajalce občasnega in posebnega linijskega prevoza – pri določitvi višine dnevnih nadomestil se kot merilo upošteva vrednosti posamezne pogodbe; izvajalci gospodarske javne službe mestnega potniškega prometa so upravičeni do nadomestil tudi še v obdobju med junijem in septembrom 2020.
  • Povračilo stroškov prihoda na delo in odhoda z dela za javne uslužbence, ki ne morejo koristiti javnega prevoza, na podlagi veljavne ureditve glede tarife za kilometrino.
  • Podaljšanje veljavnosti vinjet za 2020 za 3 mesece in sorazmerno 25% znižanje prodajne cene vinjet za l. 2021. Imetnik upravičenost do popusta izkaže z računom za nakup letne vinjete za leto 2020 ali s pripadajočim vinjetnim kuponom.
  • Spodbujati prehod na e-upravo. Poenostaviti dostop in poslovanje fizičnim osebam tudi brez digitalnega potrdila.

10. Razvoj, znanost in kultura

  • Spodbude za trajnostni razvoj. Možnost subvencioniranja tistih vlaganj podjetij, ki so usmerjena v obnovo proizvodnih zmogljivosti v skladu s paradigmo zelenega in trajnostnega razvoja. Dodana priložnost za preusmeritev k načelom zelenega in trajnostnega razvoja.
  • Vzpostavitev razvojnih spodbud: raziskovalni vavčer in objava razpisa za mlade raziskovalce v gospodarstvu ter podvojitev sredstev za kroženje možganov (program Aleša Debeljaka).
  • V skladu s strokovnimi priporočili in potrebami družbe prilagojeno odpiranje galerij, muzejev, knjižnic.
  • Film, kinematografi, glasbene in scenske umetnosti: ob upoštevanju zaščitnih ukrepov nujna tako sportna produkcija (snemanja, vaje) kakor tudi zagotovitev pogojev za distribucijo, predstave in koncerte.
  • Ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi za pomoč ustanovam in organizacijam s področja kulture, izdajo vrednotnic za že plačane kulturne dogodke, ki jih zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, in veljavnost turističnih bonov tudi za kulturne prireditve.
  • Proaktivna vloga Ministrstva za kulturo v pomoči najbolj prizadetim zaradi izpada dejavnosti in občinstva.
  • Javna televizija: pomen javnega servisa za informiranje, programsko pomoč šolam pri edukaciji in kvalitetne zabavne vsebine.
  • »Industrija srečanj«: jasna pravila, finančna nadomestila za izpad dohodkov, primerljiva z drugimi sektorji.

11. Ukrepi v zdravstvu po epidemiji

  • Program ukrepov za povečanje kapacitet v zdravstvu (gradnja novega UKC Ljubljana, preoblikovanje sedanjega UKC Ljubljana v Splošno bolnišnico Ljubljana itd.).
  • Priprava celostne reforme plačnega sistema v zdravstvenem in socialno varstvenem sistemu.
  • Program skrajševanja čakalnih vrst (po kaskadnem sistemu).

12. Komunikacija

  • Na osnovi podatkov analizirati dosedanje trende in vse prihodnje ukrepe utemeljiti na analizi dosedanjih trendov, učinkovitosti ukrepov in kvantificiranih napovedih. Zato okrepiti Covid-sledilnik team in ga ustrezno financirati. Dvig Covid-sledilnika na raven široko dostopne (in financirane), participativne, odprte platforme: vir vseh relevantnih informacij
  • Permanentno izobraževanje državljanov (s pomočjo javne televizije)
  • Urgentna priprava in javna, transparentna predstavitev načrta cepljenja za zagotovitev ustrezne ravni precepljenosti populacije.
  • Ekspertna, sočutna komunikacija.

 

13. Preklic vseh tistih ukrepov, ki vsebinsko ne sodijo v dosedanjih 6 PKP-jev

  • Črtanje 52. člena PKP6 (akreditacije)
  • Črtanje 54. in 55. člena PKP6 (kazni)
  • Črtanje 11. člena PKP6, ki določa, da utemeljenost nastanitve ob prehodu državne ali notranje meje presoja tudi policist na meji (ti namreč niso usposobljeni za takšno presojo)
  • Črtanje 2. odstavka 62. člena PKP6, ki določa, da CSD do 31.12.2021 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka, temveč samo na zahtevo upravičenca do pravice
  • Črtanje 103. člena PKP6, ki rahlja varovalke v Zakonu o urejanju prostora.
  • Črtanje 107. in 108. člena PKP6, ki določajo višjo višino izplačevanja prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence s strani države – izenačitev s samozaposlenimi v kulturi.
  • Črtanje 29. člena PKP5, ki zamika rok za javno izkazovanje podatkov evidence vrednotenja ter s tem tudi obveščanje lastnikov nepremičnin ter izvajanje postopka uveljavljanja posebnih okoliščin na podlagi podatkov evidence vrednotenja do uveljavitve nove uredbe o določitvi modelov vrednotenja (gre za to, da se zamrznejo aktivnosti na področju množičnega vrednotenja, s čimer se zamika uvedba nepremičninskega davka).
  • Črtanje določbe 10. člena PKP5, ki določa USTNO odrejanje karantene, pristojnosti za odrejanje karantene prenesti na Policijo in NIJZ ter omejiti stike z osebami, ki ne živijo na istem naslovu kot posameznik, ki mu je odrejena karantena.
  • Črtanje določbe 11. člena PKP5, da posameznika v karanteno napoti NIJZ.
  • Črtanje točke v 15. členu PKP5, ki policiji podeljuje pooblastila za inšpekcijski nadzor nad ukrepi iz ZNB.
  • Črtanje 41. člena PKP5 in 10. člena PKP6, ki vzpostavlja monopol na področju mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2.
  • Črtanje 129. člena PKP5 (prenehanje uporabe Zakona o enotni ceni knjige do 30.4.2022).
  • Črtanje 24. člena PKP4, ki določa izjemo glede vročanja odločbe o karanteni.
  • Črtanje 49. člena novele PKP1 (izvedba občinskih sej na daljavo – izključeno sodelovanje javnosti, seja se tudi ne bi javno predvajala).
  • Črtanje 100.a – 100.h členov PKP1 (ostrejši pogoji za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in začasno rahljanje zakonskih predpisov na področju varstva okolja).

_________________

* Program je plod skupnega razmisleka strank Koalicije ustavnega loka, LMŠ, SD, Levice in SAB, ter posebne strokovne skupine, ki jo vodim.

4 responses

  1. Filtracija zraka s prenosnimi HEPA filtri je neumnost.
    Odpira se zgolj prostor za čarovnike, ki bodo masovno prodajali te naprave katerih učinek bo podobno kot neke škatlice ki so jih nameščali na monitorje zoper nevarno sevanje.
    Žal so virusi premjhni, da bi katerikoli HEPA filter zadoščal.
    Še ULPA filtri, ki imajo nadaljnih pet stopenj filtracije proti virusom odpovejo.
    Uspešno je le prezračevanje,
    dotok svežega in ustrezno pripravljenega zraka, ter odvod izrabljenega zraka iz prostora.
    Najboljše je izpodrivno prezračrvanje.
    Dotok svežega zraka izpodriva slab zrak iz prostora v cono odsesovanja.
    Tudi UV lampe so učinkovite.
    Miran Poljšak

    https://images.app.goo.gl/FDzPTzscrCBhRJnb7

  2. > Spodbujati prehod na e-upravo.
    > Poenostaviti dostop in poslovanje fizičnim osebam tudi brez digitalnega potrdila.

    Lažje bi bilo če bi vsi, ki želijo e-upravo imeli certifikat. Slednji je uporaben ne samo za delo z e-upravo.
    Trenutno je problem, ker se ne moremo iti identificirati na UE ali pa sami nimamo prevoza ali nismo mobilni.
    Kar pa bi lahko naredili je , da bi omogočili preverjanje identitete na domu in potem predajo avtorizacijsko kodo na licu mesta in ne s poštno pošiljko.

  3. Spoštovani,
    Po covidu bo treba razmišljati dolgoročno. Čakalne vrste moramo ne le reševati, ampak tudi preprečevati. Mnoge zahodne države imajo krajše čakalne vrste pa imajo enako ali nekoliko večje število zdravnikov na prebivalca kot mi, s to pomembno razliko, da Imajo pa več zdravnikov na primarni ravni. Zato se lahko bistveno bolj posvetijo preventivi. Moj predlog dodatnih ukrepov.
    -vsako leto odpreti vsaj 300 mest za mlade zdravnike, ki bi delali na primarni ravni, zlasti na podeželju.
    -zato, da se ta mesta zasedejo, mladim, ki si te specializacije izberejo ponuditi 700 (v mestih) – 1000(na podeželju) evrov neto štipendije za deficitarni poklic, kot dodatek k plači, ki jo vračajo če zapustijo Slovenijo prej kot v desetih letih po končani specializaciji.

  4. Spoštovani,
    Predstavljeni ukrepi se zdijo mikavni, ne verjamem pa da bi lahko bili uspešni. Slovenija ima trenutno identične ukrepe, kot jih je imela Češka, ki ji je uspelo (v mesecu dni) 14 dnevno incidenco zmanjšati iz nekaj čez 1000 okužb / 14/100.000 prebivalcev na (danes) 509. Torej dejstvo je, da tukaj ne samo sistem, ampak tudi ljudje ne sodelujejo. Da je to posledica splošne antipatije do načina komunicirana vladnega govorca, strokovne skupine in vlade je sicer mogoče, ni pa nujno. Da bi 100% bolniška rešila težavo je tudi nekoliko preoptimistično. Problem je, ko predaš delo epidemiologa v roke zaposlenemu ali njegovemu nadrejenemu, ki seveda gleda na svojo finančno korist. V tej situaciji, bi bilo potrebno bistveno bolje analizirati vzroke zakaj je tako. Pavšalnih ocen si v trenutni epidemiološki situaciji ne moremo privoščiti. Žalosti me dejstvo, da tudi tukaj na tem mestu berem komentarje, ki govorijo o zanesljivosti PCR testov o umiranju zaradi ali s Covidom.
    Se strinjam, da je tukaj precej odprtih uprašanj, vendar ta dilema trenutno ni tako velika, niti potrjena, da bi lahko služila kot argument za rahljanje ukrepov.
    Če bi želeli prevesiti razmere v prid vseh ljudi, potem je gotovo potrebno številke okužb zmanjšati (ne glede na to, koliko ciklov pomnoževanja genskega materiala se opravi pri PCR testu, kako zanesljiv je ali ni,…). Žal se da to storiti samo s vsaj 14 dnevni popolnim zaprtjem. To kar imamo sedaj je polovičarski ukrep, ki ne pelje nikamor (kar se vidi v številkah). Že iz vidika solidarnosti je zelo problematičen. Med tem, ko morajo nekateri imeti zaprte svoje dejavnosti že dober mesec dni, nekateri nemoteno delajo in pripomorejo k širjenju okužb, kar seveda pomeni, da npr. gostinci (pa ne samo oni) še vedno ostajajo zaprti.
    Nauk zgodbe je, da je potrebno ljudem povedat resnico, tako kot je. Odpiraje pri incidenci nad 200/14/100.000 prebivalcev je zavajanje in napaka, ki bo v kratkem ponovno pripeljala do sedanjega stanja. Povečevat število postelj, ne reši situacije, ker ni prepotrebnega izobraženega kadra. Pa tudi, kaj bi s tem dejasko rešili? Zdravljenje reši relativno malo življenj. Dokler ne bo bolj ušinkovitih zdravil, bo tako.Tukaj bi svetoval upam, da bodoči vladi, da vzpostavi kontakt z podjetji Rgeneron in Humanigen. Njihova specifčna monoklonska pripravk sta se v kliničnih študijah pokazala kot izredno uspešna. Morda bodo ti pripravki celo prej na razpolago kot cepiva, morda bodo rešili več življenj?
    Dodatno k problematiki nadzora epidemije, bi rad dodal, da število hospitaliziranih ne more in ne sme biti indikator za ukrepanje, saj je število hospitaliziranih zelo pozen podatek v razvoju epidemije. Zamik slike je v tem primeru več kot 14, morda celo 20 dni. Kar pomeni, da ukrepamo veliko prepozno, še posebej, če postavimo mejo ukrepanja 100% zasedenost bolnic. Lahko pa je merilo in indikator ukrepanja, če se ta meja bistveno zniža, na primer na 30% zasedeneosti. V takem primeru je še čas in upanje, da bodo ukrepi,ki jih takrat sprejmemo obrnili trend in ne bo prišlo do polne zasedeneosti in zaustavitve vseh ostalih zdravstvenih programov. Skoraj neverjetno se mi zdi, da tega trenutna strokovna skupina ni vedela in videla.

    Torej za zaključek.
    Slovenija lahko izplava samo z ali:
    – doslednim upoštevanjem trenutnih ukrepov, brez sproščanja v bližnji prihodnosti.
    – popolnim, kratkotrajnim lockdownom, ki velja za vse

    Obljube odpiranja ne bodo izvedljive,in če bo do odprtja prišlo, bo kratkotrajno in razočarajoče za vse tiste, ki si želijo normalnejšega živjenja pod novo vlado. Tukaj gre po moje tudi za prebrisan načrt desnice, ki ve že zelo dolgo, da se bo z odprtjem opekel vsak, ki ga obljublja. Vztrajanje v trenutni situaciji, brez iniciative in želje po izboljšanju, pa jim daje moč oziroma možnost, da drži tudi politično situacijo v pat poziciji, ter vse nas kot njihove talce.
    Sicer že slišim velko godrnjanja, tudi tukaj na tem blogu, bi vas pa spominl na zelo dobro študijo ukrepov, ki jo je pripravil g. Damjan, kjer se lepo vidi, da so pravočasni, strožji ukrepi praviloma kratkotrajnejši in učinkovitejši kot to kar imamo sedaj.
    Ljudje sedaj potrebujejo ukrepe, ki bodo uspeli. Uspeh je ključen tudi iz psihološkega vidika. Tako kot je sedaj ne bo šlo več naprej. Ljudje so utrujeni, prestrašeni, nezadovoljni. Potrebno jim je dati vedet, da so trenutni ukrepi mestoma nepravilni in mestoma nezadostni. Brez speha, bodo ljudje začeli opuščati še te, ki veljajo sedaj (oziroma jih že opuščajo), saj ne dajejo želenih rezultatov.
    Dejsto je, da v trenutni situaciji ne moremo narediti dosti. Če pa se odločimo (tukaj je potrebno počakati še na g. Erjavca) lahko z radikalnimi potezami rešimo vsaj Januarsko zimsko sezono, prenekaterega gostinca, frizerja, pedikerja, obrtnika in trgovca….

%d bloggers like this: