Upadanje letošnjega BDP je precej manj problematično kot v letu 2009

Bine Kordež

Še pred letom dni smo lahko prebirali zaskrbljene ocene, ali bo gospodarska rast desetinko odstotka nižja ali višja, ali se mogoče kažejo znaki recesije. Vendar je letošnje leto tudi na tem področju prineslo popolnoma drugačno razumevanje in ocenjevanje. Velik upad BDP v drugem četrtletju (-13,0 % pri nas in – 14,0 % v EU) je bil pričakovan, enako tudi rast BDP letos poleti. Zadnjo novico, da je BDP v Sloveniji v tretjem četrtletju glede na isto obdobje lani nižji za 2,6 %, so mediji komaj omenili.

Nižji obseg letošnje gospodarske aktivnosti za 6 ali 7 odstotkov spremljamo na podoben način kot tečejo razprave, ali bo proračunski primanjkljaj tri, štiri ali pet milijard. Nihče se s tem pretirano ne obremenjuje in aktualne številke sploh niso pomembne. Vse oči so odprte samo v podatke o zdravstvenih razmerah in kdaj lahko ponovno pričakujemo vsaj približno običajno funkcioniranje države in državljanov – tekoče razmere pa so pač slabe in nekdanja zaskrbljenost zaradi desetih ali stotih milijonov na državnem nivoju je v celoti pozabljena.

Kljub objektivno manjšemu zanimanju za spremljanje tovrstnih podatkov, pa v nadaljevanju vseeno podajam nekaj dodatnih komentarjev k objavljenemu podatku. V tretjem kvartalu je torej slovenski BDP upadel za 2,6 %, kar naj bi bilo nekaj bolje od nekaterih pričakovanj. V poročilu SURS lahko beremo, da pri domači potrošnji večjih razlik glede na lani ni bilo. Močan upad so zabeležili le pri investicijah, a to bolj zaradi sprememb zalog. Močan upad je bil tudi pri izvozu, vendar je uvoz upadel še močneje, tako da je saldo menjave s tujino vplival celo pozitivno.

Kaj je torej v tretjem kvartalu najmočneje vplivalo na manjši upad našega BDP, tudi v primerjavi z EU (dobre 4%) ali Nemčijo (-3,9 %)? Mimogrede, v Veliki Britaniji so v istem obdobju zabeležili kar 11 % upad, kar bo na letnem nivoju pomenilo približno enkrat večji padec kot je ocena za Slovenijo, a se ponosni Angleži tudi s tem ne obremenjujejo preveč.

Pred pogledom v strukturo teh podatkov je zanimiva še ena spregledana informacija. Statistiki so istočasno z objavo kvartalnih podatkov, popravili tudi izračune za pretekla leta in po teh preračunih je bila lanska rast BDP kar tretjino višja od prvotno objavljenega podatka. Po novem je BDP v 2019 porastel realno za 3,2 % (namesto 2,4 %) in tudi predlani je višji za 0,3 odstotne točke (4,4 % po novem). Seveda nam danes tudi ti podatki niso pomembni, a ko smo lani gledali desetinke odstotkov, gre za kar veliko spremembo (na bolje). Zanimivo, da ta korekcija ni bila nikjer niti omenjena, v statističnih bazah so vneseni samo novi podatki.

Gibanje BDP običajno spremljamo preko izdatkovne metode, torej koliko je k rasti/upadu BDP prispevala sprememba zasebne ali državne potrošnje ter investicij in koliko sprememba menjave s tujino. Pri slednjem podatku je vedno težava, da ta zajema tudi celotni uvoz, ki pa se nanaša na uvoz blaga za vse vrste potrošnje. Če prebivalstvo poveča potrošnjo npr. za 300 milijonov eur ali 5 %, to razumemo kot 5-odstotno povečanje BDP iz naslova povečane potrošnje prebivalstva. Pri tem se zanemarja, da ta potrošnja zajema tudi uvoženo blago, ki ga na koncu odštejemo od rasti BDP, saj ne predstavlja nove dodane vrednosti. Za izračun dejanskega prispevka zasebne potrošnje k rasti BDP bi morali uvozni del odšteti, a ker tega ne moremo točno ugotoviti, se vedno navajajo samo bruto zneski potrošnje, ki pa ob večjih stopnjah rasti ali upada ne pokažejo realne slike. Zato je vedno zanimivo pogledati, kakšna bi bila gibanja in dejanski prispevek posamezne potrošnje z odštetim uvoznim delom (seveda je to lahko samo ocena).

Drugo pomembno odstopanje v letošnjem tretjem kvartalu pa je gibanje zalog. Gibanje gospodarske aktivnosti (BDP) obsega celotno ustvarjeno dodano vrednost v nekem obdobju, vse kar je proizvedeno – tudi če ostane na zalogi. Lani je bilo tako v tretjem kvartalu ustvarjeno kar 230 milijonov eur več kot potem porabljeno in to se je prištelo k rasti BDP kot povečanje zalog. Letošnja gibanja pa so za razliko od preteklih let v tem kvartalu obratna. Proizvedene dodane vrednosti je bilo realno 2,6 % manj (podatek o upadu BDP), a dodana vrednost v potrošnji in izvozu je bila celo višja kot lani, ker smo porabili tudi prej ustvarjene zaloge.

Z vidika potrošnje je torej BDP v letošnjem tretjem kvartalu po oceni celo nekoliko porastel (za 0,4 %), a ustvarili smo manj (omenjenih 2,6 %) ker smo porabili tudi nekaj zalog. Za gospodarska gibanja v tretjem kvartalu torej lahko rečemo, da so bila dejansko še nekaj boljša, da smo se v Sloveniji relativno hitro postavili na noge po zaprtju ekonomije v drugem kvartalu. To je vsekakor dober obet tudi za okrevanje po drugem zaprtju (lockdown), ki sem nam trenutno dogaja.

Podrobnejši podatki o gibanju BDP v letošnjem letu so zajeti v spodnji tabeli. Kot rečeno, je bil realni upad gospodarske aktivnosti v tretjem kvartalu 2,6 % glede na isto obdobje lani, podobno kot v prvem trimesečju. Izstopalo je seveda drugo tromesečje s 13 % znižanjem BDP. Glede na ponovno delno zaprtje javnega življenja, tudi v zadnjem kvartalu lahko pričakujem večji upad, tako da bomo leto zaključili s 6 do 7 odstotkov nižjim BDP kot lani. Glede na razne črne scenarije, ta rezultat niti ni tako slab, verjetno bo nekaj nižji od povprečja EU. Predvsem pa je ključno, da se upad ni tako drastično odrazil v finančnem položaju podjetij ter prebivalstva glede na krizo izpred desetih let. Izkušnje iz tistega časa so zagotovile večjo odpornost proti krizam, predvsem pa država danes precej bolj skrbi za pomoč vsem subjektom prizadetim zaradi krize.

BDP Q3_2020

Čeprav je bil torej upad BDP v zadnjem kvartalu podoben kot na začetku leta, pa je bila slika brez sprememb v zalogah vseeno precej boljša. Po zaprtju javnega življenja v drugem kvartalu, se je prebivalstvo poleti hitro odzvalo s povečano potrošnjo in s tem povečalo BDP za odstotek in pol in pokrilo nekoliko nižje investicije in zaslužke pri izvozu. V prvem kvartalu je manjša potrošnja prebivalcev imela namreč največji vpliv na padec BDP. Spomladi (drugi kvartal) pa sta k kar 13-odstotnemu upadu po približno polovico prispevali nižja domača potrošnja in nižji izvoz.

V drugem delu tabele pa je še prikaz, v katerih gospodarskih dejavnostih smo beležili ta upad BDP in kdo je zato dobil manj (dohodkovni vidik). Za to krizo je značilno, da je upad na storitvenem delu precej večji kot v proizvodnem delu (v krizi po letu 2008 je bila industrija precej bolj prizadeta kot storitveni sektor – v slednjem upada skoraj ni bilo). V drugem kvartalu je bilo tako na storitvah polovica izpada BDP (enkrat več kot v proizvodnji), v zadnjem kvartalu kar dve tretjini. Proizvodnja (mišljene so dejavnosti BCDE, kot jih vodi statistika) je sicer tudi beležila upad, a zaradi upada proizvodnje je bilo znižanje BDP minimalno. V tokratni krizi ne deluje pomemben del storitvenih dejavnosti, kar znižuje BDP, pred desetimi leti, pa so storitve kot celota delovale na podobnem obsegu.

Ustvarjen BDP se potem razdeli med zaposlene in za davke, ostalo pa je tako imenovan poslovni presežek (dobički, obresti, amortizacija in druge kategorije BDP). V zadnjem kvartalu so bila sredstva za zaposlene kljub upadu BDP celo nekaj višja, do večjega upada pa je prišlo pri poslovnem presežku. Čeprav se je BDP nekoliko znižal, je bilo za plače razdeljeno celo nekaj več dodane vrednosti kot v enakem obdobju lani (za plače so realno namenili 1,3 % več kot je znašalo lansko izplačilo plač, kar pomeni 0,6 % BDP). Ostanek poslovnega presežka se je zato zmanjšal toliko bolj.

Precej drugačna pa so bila gibanja pri razdelitvi dodane vrednosti v prejšnjem kvartalu, ko je BDP upadel za 13 %. Razdeljenega je bilo pravzaprav samo 6 % manj, razlika pa je bila pokrita s subvencijami države (7 % BDP). BDP se je sicer znižal za 13 % (za 1,3 milijarde eur nominalno), vseeno pa se je razdelilo samo 400 milijonov manj, ker je država razliko v višini  skoraj 900 milijonov pokrila s subvencijami. Gibanja so bila torej pomembno drugačna, kot smo jih bili navajeni spremljati do sedaj.

Upad BDP je bil torej v tretjem letošnjem kvartalu relativno nižji, nižji od pričakovanj in tudi od gibanj v večini evropskih držav. Še posebej upoštevajoč, da upad izhaja pravzaprav samo iz zmanjšana (porabe) zalog, sicer pa je bila celotna potrošnja celo nekoliko višja kot lani v tretjem tromesečju. Je pa za tokratno krizo značilno, da so v večji meri prizadete storitvene dejavnosti v primerjavi s proizvodnjo, ki v veliko dejavnostih deluje na enakih obratih kot lani ali celo bolje. Tudi pri delitvi dodane vrednosti, se kaže precej manjši upad prejemkov in zaslužkov, ker je precejšen del izpada tokrat (za razliko od prejšnje krize), pokrila država. Seveda z dodatnim zadolževanjem – a to je v teh razmerah smiselno, upravičeno in k sreči glede na razmere na finančnih trgih in današnje razumevanje javnega dolga, tudi možno.

One response

  1. To je odraz trenutnih razmer. Vprašanje pa je, koliko časa so zadeve lahko še »pod kontrolo«? Kdaj v teh razmerah lahko pride do kolapsa sistema? Veliko tragedij se že sedaj odvija, pa jih te statistike še niso niti zaznale. Po predvidenem načrtu sproščanja ukrepov, to lahko traja do maja 2021.
    Primer: Španija na robu finančnega kolapsa. 40 odstotkov podjetij je v finančnih težavah, kar je trikrat več kot leta 2019. Eden večjih strahov je, da bo kriza močno prizadela male in srednje velike proizvajalce, uničila konkurenčno strukturo in še okrepila monopole velikih podjetij.
    http://infobrics.org/post/32379/

%d bloggers like this: