_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Zgodba okrog gradnje TEŠ 6 se je, kot je sicer bilo pričakovati zaradi mnogoterne spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. V bistvu se je sprevrgla v mesarsko klanje na levici, navzven med rdečo in oranžno opcijo, v resnici pa med gospodarskimi lobiji, ki stojijo za njima. Spor je eskaliral tako daleč, da utegne ne samo zamajati vlado, ampak tudi globoko razbiti levico. Ne eno ne drugo me osebno ne žalosti. Me pa zanima narodnogospodarsko optimalna rešitev problema glede TEŠ 6. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Leto dni nazaj je bilo v Delu objavljeno pismo bralca. Bralec Črtomir je izračunal, kaj se mu bolj splača – prisilno varčevati v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja ali namesto tega raje denar naložiti na banko. Izračun je bil šokanten. Tako šokanten, da  je v trenutku zaokrožil po elektronski pošti po vsej državi. Naj zaradi zanimivosti in zaradi bolj nazorne ilustracije problema ta izračun na kratko povzamem. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Grdo se bo slišalo. Toda moram priznati, da sem po svoje vesel gospodarsko-političnega dogajanja v zadnjem letu. Makroekonomska situacija pri nas se je tako zaostrila, da je vlado postavila pred zid. Če noče popolnoma bankrotirati Slovenije po grškem vzoru, je preprosto prisiljena v gospodarske reforme. Vesel sem, da je vlada pri tem posegla po naboru reform, ki smo jih predlagali v takratnem odboru za reforme in ki jih je za svoje vzela prejšnja, Janševa vlada. Pa ne zato, ker smo te reforme predlagali mi, ampak zato, ker so pač edino možne, če si želimo bolj učinkovitega gospodarstva in večje družbene blaginje. Bolje pet let prepozno kot pa nikoli. In pri tem mi je prav vseeno, če te reforme na “naš način” izvajajo tisti, ki so jih prej najostreje kritizirali. Še bolje. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Ko sta Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v višini 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«. »Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom in da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena preprosto ne sežejo dlje od miselnega dometa dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici danes. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Še pred petimi leti se je morda zdelo, da je samo nebo lahko meja – glede porabe električne energije v Sloveniji. V obdobju med 1996 in 2000 je poraba električne energije pri nas naraščala povprečno po 2,7% letno, nato se je pa dinamika porabe v obdobju 2001-2004 skorajda podvojila na 4,4-odstotno rast letno. Letne energetske bilance, ki jih izdelujejo na direktoratu za energijo, so pokazale skorajda navpično rast in verjamem, da se je pripravljalcem tedanjega Nacionalnega energetskega programa na ministrstvu za okolje, prostor in energetiko leta 2003 zdelo, da bo Slovenija kmalu ostala brez dovolj lastne električne energije. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Začnimo z zelo preprostim ekonomskim dejstvom: v lanskem letu je BDP v Sloveniji upadel za 8,5%, kar je za več kot dvakrat bolj kot v povprečju 16 držav evro območja (-4,0%). Le v štirih izmed 27 držav EU je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v Sloveniji. Razlogi za tako visok in primerjalno večji gospodarski zlom pri nas so raznovrstni, v grobem pa so odvisni od strukture gospodarstva ter od odzivov vodstev podjetij, bank in ekonomske politike na padec povpraševanja. Glede na to, da je ta gospodarska kriza kot cunami zadela vse države prek zmanjšanja zunanjega povpraševanja, bi morala ta kriza Slovenijo zadeti sorazmerno ostalim podobno velikim in podobno izvozno usmerjenim gospodarstvom. Nadaljujte z branjem→