Iracionalna pretiravanja namesto racionalnih pričakovanj

Fama is a staunch defender of efficient markets and rationality, while Shiller argues, “The theory makes little sense, except in fairly trivial ways.” Shiller emphasizes “the enormous role played in markets by human error, as documented in a now-established literature called behavioral finance.” Shiller also says, with regard to rational expectations, that “Professor Fama avoids theories that describe … irrational behavior, and I think he’s wrong about that.”

Is Shiller correct? Should economists drop the assumption of rational expectations, at least in some instances? Nadaljujte z branjem→

Prosti pad se nadaljuje

Poslabšana napoved gospodarske rasti Evropske komisije za Slovenijo (letos povečanje upada iz -2% na -2.7%, naslednje leto pa iz -0.1% na -1%)  je bila pričakovana, tudi sam sem jo napovedal pred meseci. Poslabšana napoved je logična posledica dejstva, da rahlo naraščajoč izvoz ne more nadomestiti izpada povpraševanja gospodinjstev, države in investicijskega povpraševanja. Tri izmed štirih komponent agregatnega povpraševanja so nizke oziroma upadajo, zato se gospodarska recesija poglablja. Nadaljujte z branjem→

Negativni učinki globalizacije na ameriške zaposlene v industriji

O tem se že dolgo spravljam nekaj napisati. V zadnjih letih je bilo narejeno precej študij, ki v drugačno luč postavljajo trditev klasične, neoklasične in nove teorije zunanje trgovine, da so koristi od zunanje trgovine za vse države pozitivni. Ta trditev sicer še vedno drži, na agregatni ravni so koristi za vsako državo pozitivne, problem je le v porazdelitvi teh koristi med gospodarskimi panogami ter med nosilci “produkcijskih faktorjev“. Zadnji dve desetletji eksplozivnega napredovanja globalizacije sta namreč pokazali, da so te koristi v razvitih državah zelo neenakomerno porazdeljene. Običajno močno pridobijo lastniki podjetij (kapital), ki proizvodnjo selijo v cenejše države, izgubljajo pa zaposleni (delo), ki bodisi izgubijo službe ali pa so prisiljeni delati za nižje plače.

Za pokušino spodaj navajam letošnjo študijo avtorjev David H. Autor, David Dorn, Gordon H. Hanson in Jae Song “Trade Adjustment: Worker Level Evidence“, ki so analizirali izkušnje zaposlenih v industriji v ZDA. Nadaljujte z branjem→

Česa nemška vlada ne razume

Odziv nemške vlade na poročilo ameriškega finančnega ministrstva glede nevzdržnost nemške ekonomske politike v stilu “Smo pač zelo konkurenčni” seveda ne odraža samo arogance nekoga, ki je boljši, pač pa tudi, kot pravi tudi Krugman, temeljno nerazumevanje osnov makroekonomije. V prvi vrsti očitno nemška vlada ne razume temeljne računovodske identitete v makroekonomiji, namreč: tekoči račun = varčevanje – investicije. Torej presežek izvoza (blaga in storitev ter dohodkov) nad uvozom je po definiciji enak presežku varčevanja nad investicijami. Ali po domače rečeno, Nemčija manj troši (investira), zato se ji nabirajo veliki presežki v varčevanju. kar za preostali svet v sedanji situaciji ni dobro. Nadaljujte z branjem→

Tudi IMF kritičen do nemške ekonomske politike

Kritiki ameriškega ministrstva za finance glede nemške ekonomske politike, o čemer sem pisal včeraj, se je pridružil tudi prvi namestnik direktorice David Lipton. V Berlinu je poudaril, da bi znatno znižanje nemškega visokega trgovinskega presežka močno pomagalo k ponovni rasti perifernim državam z deficitom. In ob tem dodal še logično makroekonomsko dejstvo, da znižanje proračunskih deficitov ne bo možno brez odprave trgovinskih deficitov v perifernih državah. Ali z drugimi besedami, če si Nemčija želi, da ostale članice odpravijo proračunske deficite, jim mora pomagati k rasti in odpravi trgovinskih deficitov. Nadaljujte z branjem→

Kaj vas briga, če je Nemčija preveč konkurenčna!

Ameriško ministrstvo za finance se je včeraj objavljenem poročilu nenavadno jasno, in nekateri bi rekli ostro, opredelilo do nemške ekonomske politike, rekoč, da njen izvozno naravnan gospodarski model škoduje evro območju z evrom in svetovnemu gospodarstvu in da bi Nemčija morala dati večji poudarek spodbujanju domačega gospodarstva ter tako pomagati ostalim članicam evro območja. Nemška vlada se je odzvala ustrezno ostro, rekoč, da je nemško gospodarstvo pač močno konkurenčno, kar je posledica preteklih gospodarskih reform, da presežek v nemški plačilni bilanci ne nudi nikakršnega vzroka za zaskrbljenost in da popravek ekonomske politike ni potreben.

Toda, vendarle, bi nas nemški rekordni trgovinski presežek moral skrbeti? Nadaljujte z branjem→

Slovenski poslovni model, ki ga Evropa noče

Prejšnji teden sem se pogovarjal s predstavniki treh mednarodnih inštitucij, ki ocenjujejo slovenske načrte glede izhoda iz krize – od sanacije bank, finančnega prestrukturiranja podjetij, proračuna, privatizacije do strukturnih reform. Vse, ampak res vse, ne skrbijo toliko predstavljeni uradni načrti vlade, pač pa njihova vzdržnost. Ali natančneje, ali namerava Slovenija spremeniti svoj poslovni model ali ne. Na tej osnovi bodo tudi podali svojo oceno. * Nadaljujte z branjem→

Za tiste, ki (še) ne razumejo

Na naš Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank je bilo danes nekaj negativnih komentarjev, češ da gre za poziv neomencingerjancev, katerega namen je skrivanje prave situacije v bankah. Resnica je prav nasprotna. Podpisniki tega poziva smo bili ves čas kritični do netransparentnega stanja v naših bankah in mnogi med nami tudi do preteklega delovanja Banke Slovenije, ki si štiri leta ni želela res dobro pogledati, kaj se skriva v bilancah poslovnih bank.

Bistvo našega poziva je v tem, da si želimo videti metodologijo stresnih testov ter zagotovilo, da bodo metodologija in predpostavke testov za vse države enotni. Spodaj na kratko opisujem, kaj pomenijo enotni pogoji za vse in kaj pomeni, če se za nekatere države uporabijo bolj strogi pogoji. Nadaljujte z branjem→

Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank

Slovenija je prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce.

Rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Ključne pri tem so predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem. Nadaljujte z branjem→