• A Radical New Approach to the Field of Economics – Anwar Shaikh
• How economics failed us – Martin Wolf
• Response to Wolf: Economics failed us before the global crisis – Peter Doyle
• The Economic Scars of Crises and Recessions – IMF Blog
• The Output Gap is no longer a sufficient statistic for inflation – Simon Wren-Lewis
• Income redistribution through taxes and transfers – Causa and Hermansen
• The hysteresis-resilience trade-off in unemployment – VoxEU
• Big Data and Economic Nowcasting – No Hesitations
• What Does it Mean to Have Rational Expectations? – Roger Farmer

Bine Kordež

Na teh straneh sem v zadnjem času predstavil kar nekaj podatkov o položaju javnega sektorja. Na žalost se javni sektor običajno ocenjuje na osnovi posameznih ekscesov in tako se vsa Slovenija ukvarja predvsem s ceno nekega zdravstvenega materiala, le malo pa je celovitih ocen stanja. Zadnje zahteve po kar precejšnjem dvigu plač javnih uslužbencev pa so to splošno mnenje seveda še nekoliko zaostrile. Nasprotovanju prevelikim dodatnim obremenitvam se razumljivo pridružuje tudi gospodarstvo oz. njihov predstavnik – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). V zadnjem zapisu (Sobotna priloga Dela) smo tako lahko prebrali kar nekaj novih argumentov, ki opozarjajo na prevelike apetite zaposlenih v javnem sektorju, kar naj bi ogrožalo tako vzdržnost javnih financ kot tudi konkurenčnost našega gospodarstva.

Seveda ni nobenega dvoma, da je gospodarstvo motor našega nadaljnjega razvoja in njegova uspešnost tudi vir za porast blagostanja celotnega prebivalstva. Vseeno pa se pri tem zanemarja vloga in pomen gospodarskih dejavnosti, ki se v pretežni meri izvajajo v okviru javnega sektorja (šolstvo, zdravstvo in sociala ter javna uprava). Zbornica namreč ugotavlja, da naj bi za zaposlene pri opravljanju omenjenih storitev v Sloveniji namenjali kar petino več denarja kot v sosednjih državah. Po njenih besedah naj bi bila tudi produktivnost pri opravljanju teh storitev za kar polovico nižja kot na primer v skandinavskih državah in razumljivo tudi bistveno nižji nivo storitev.

Nadaljujte z branjem→

Zato, ker so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.

In zakaj so ZDA edina razvita država brez univerzalnega zdravstvenega zavarovanja?

Ker je, kot je to že 25 let nazaj ugotavljal Bernie Sanders, to super dober biznis za zdravstvene zavarovalnice, farmacevtska podjetja in zasebne bolnišnice. In ki zato letno plačujejo desetine milijonov dolarjev lobističnega denarja, da v ZDA ne bi prišlo do uvedbe univerzalnega zdravstvenega varstva. (Obamacare je zgolj cenejša verzija obstoječega zasebnega zdravstvenega zavarovanja).

Nadaljujte z branjem→

“Hired“ je nova knjiga na mojem Kindlu. Novinar James Bloodworth se je podal za 6 mesecev v podzemlje britanske gig ekonomije. Delal je vse – sodobne – oblike dela kot kratkoročno najeta delovna sila brez socialne varnosti, od Amazonovih skladišč do voznika pri Uberju, in se poskušal s temi skromnimi prihodki preživeti. Skupaj z razčlovečenim britanskim delavskim razredom, študenti z desperadičnimi prihodki in brezpravnimi imigranti iz Vzhodne Evrope.

Bloodworth kaže na sliko sodobne delavske Britanije, ki – temu vtisu se ni mogoče izogniti – spominja na Dickensove in Marxove opise delovnih in življenjskih razmer britanskega delavskega razreda v prvi polovici 19. stoletja. Tedanje nevzdržne razmere delavskega razreda so spodbudile krvave delavske upore in ostro marksistično kritiko.  Prvi so izzvali postopno regulacijo delovnih razmer (krajši delovnik, ukinitev otroškega dela), druga pa marksistične revolucije v prvi polovici 20. stoletja.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Ocena stanja

O oceni stanja slovenske energetike smo pisali podrobneje v dveh komentarjih:

Prihodnost naše energetike (1)

Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije

Slovenska energetika je že tehnološko del širše, Evropske energetike in je ne moremo obravnavati kot samo nacionalni projekt. To pomeni, da se ne moremo izogniti čezmejnim vplivom, tako dobrim kot slabim, umetnost strategije pa je, da izkoristimo dobre učinke in se izognemo slabim. V tem smislu je treba spremeniti dosedanje pristope, ki so stavili preveč na samooskrbo in varnost oskrbe za vsako ceno in premalo na ekonomičnost poslovanja sektorja, predvsem pa na koristi končnih uporabnikov. Najti moramo pravo ravnotežje med varnostjo oskrbe in ekonomičnostjo poslovanja celotnega področja. To je še posebej zahtevna naloga v sedanjem času, ko ogromne subvencije, namenjene izgradnji OVE, predvsem pri bogatejših članicah EU, tako izkrivljajo realno sliko ekonomičnosti energetike, da pravih odločitev glede lastnega razvoja z dolgoročnimi posledicami ni možno sprejemati.

Nadaljujte z branjem→

Spodaj je droben izvleček iz tega, kar je v torek prikazal britanski Channel 4 glede angažmaja in aktivnega usmerjanja Trumpove predsedniške kampanje. V bistvu so naredili vse ključne stvari za Trumpovo kampanjo – analitiko (identifikacijo osmih ključnih neodločenih držav), targetiranje neodločenih volilcev prek zlorabe osebnih Facebook profilov desetin milijonov Američanov in njihovega nagovarjanja z ustreznimi vsebinami z uporabo istega socialnega medija. In uspelo jim je pridobiti dovolj neodločenih volilcev, ki so prinesli večino elektorskih glasov, čeprav je Trmp izgubil po absolutnem številu volilnih glasov. Učinkovita strategija, ni kaj.

Nadaljujte z branjem→

Težko, da mi ne bi bila všeč ta oznaka Dana Arielyja, profesorja na univerzi Duke, ki je uvajanje umetne inteligence v poslovanje označil kot “tinejdžerski seks”:

Everyone talks about it, nobody really knows how to do it, everyone thinks everyone else is doing it, so everyone claims they are doing it.

Moja osebna skepsa glede umetne inteligence se ne nanaša toliko na to, da nas bodo roboti zamenjali na delovnih mestih, da nam bodo algoritmi zjutraj kuhali kave, pospravljali stanovanja in premagovali pri družabnih igrah (pri čemer je vse troje dokaj preprosto in izvedljivo, saj gre za rutinska opravila z omejenim številom kombinacij), pač pa na to, da nas bodo algoritmi zamenjali pri kreativnem razmišljanju in inoviranju. Da bodo kreativni namesto nas. Da bodo stvaritelji namesto nas.

Nadaljujte z branjem→

Mirko Troha

Predsednik Vlade Miro Cerar skuša omiliti sramoto, ki mu jo je nakopal Damir Topolko z maketo 2. tira. Miro Cerar meni, da je šlo v primeru afere le za eno in edino napako. Naše mnenje je, da predstavlja afera z maketo le vrh ledene gore slabo pripravljenih in slabo vodenih projektov. Hvaljenje Damirja Topolka o tem, kako dobro vodi številne projekte, postane malo manj bleščeče, če se ti projekti pogledajo bolj podrobno.

Direkcija za infrastrukturo nastopa v projektih v vlogi naročnika. Pri skoraj vseh projektih pa sodeluje s podjetjem DRI, ki ga vodita Jurij Kač in Tadej Veber. Podjetje DRI ima monopol za operativno vodenje in pripravo vseh gradbenih projektov s strani države. Pri monopolu pa že po definiciji kvaliteta storitev pada. Hkrati pa se z monopolom povečuje tudi tveganje za korupcijo.

Prepletenost sodelovanja z delom na projektih se kaže tudi s prepletenostjo z nadzorstvenimi funkcijami. Damir Topolko je predsednik nadzornega sveta podjetja DRI, podjetja, ki mu DRSI odda največ poslov. Hkrati pa tudi DRSI predstavlja največjega naročnika za podjetje DRI.

Nadaljujte z branjem→

Nocojšnja oddaja Channel 4 s posnetki pogovorov vodilnih v Cambridge Analytica (CA) razkriva še nekaj trikov, s katerimi so manipulirali obnašanje skupin ljudi. Predvsem pa, za kako breskrupulozne, načrtne manipulacije je šlo in da se uporabljena sredstva  nič ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo tajne službe.

Aja, pomemben lastnik CA je Robert Mercer, velik podpornik republikancev in donator v Trumpovi predsedniški kampanji. Kar CA ni uspelo v kampanji s Tedom Cruzom, ji je uspelo v kampanji za Donalda Trumpa in kampanji za podpornike britanskega izhoda iz EU (Brexit).

Nadaljujte z branjem→

Denis Avdić je našel pravega krivca