Med včerajšnjim koncertom Đoleta Balaševića v Križankah (ki je bil seveda spet enkraten in fenomenalen, pri čemer mene fascinira njegova pripovedna sposobnost (in sposobnost pomnenja podrobnosti) v epskih monologih med pesmimi, brez da bi bral s tetoviranih rok; in še vedno me stiska pri srcu, kdo bo zamenjal Balaševića, ko njega enkrat več ne bo), no med včerajšnjim koncertom, ko je Balašević pel pesem “Putuj Evropo” iz leta 1993 (Putuj Evropo / nemoj više čekati na nas  / ne pitaj mnogo / dospečeš i ti na rdjav glas), me je prešinilo, kako dramatično se je spremenila podoba Evrope v naših očeh v zadnjih 25 letih.

Takrat leta 1993 smo na Evropo gledali kot na boginjo, civilizirano, kulturno, fino, nepolitično in objektivno damo, za razliko od našega balkanskega sveta nereda, umazanije, spletkarjenja, nekulturnosti in nepoštenosti. Takrat smo želeli v njeno naročje iskat toplino in varnost. Spomnim se še, kako sem še 10 let kasneje, leto ali dve pred vstopom Slovenije v EU, s kolegom Sašom Polancem napisal komentar za Sobotno prilogo Dela (ki pa ni bil objavljen), kjer sva zatrjevala, kako dobra bo vključitev Slovenije v EU, ker bo iz rok naših politikov vzela moč in ker bodo pod evropskim nadzorom naše politike postale normalne. Evropske!

No, cirka 15 let kasneje, mi je jasno, kako naiven sem bil v svojih pričakovanjih glede Evrope. Evropa od znotraj, čeprav civilizacijsko nedvomno nad Balkanom, še zdaleč ni tako civilizirana, kulturna, fina, nepolitična in objektivna. Evropa od znotraj, zdaj, ko smo del nje, je zgolj skupek političnih interesov, ki jih politično dominantne nacije brezskrupulozno zasledujejo na škodo šibkejših. Najbrž je kriv evro, finančna kriza in evrska kriza, najbrž je kriva grška, irska, španska in portugalska izkušnja s finančno “pomočjo” zloglasne trojke ali zgolj dvojke, kjer je ta civilizirana, kulturna, fina, nepolitična in objektivna Evropa brutalno izvedla svojo finančno intervencijo. In najbrž je kriva ciprska in slovenska izkušnja s sanacijo bank, kjer je ta civilizirana, kulturna, fina, nepolitična in objektivna Evropa brutalno izvedla eksperiment bail-in načina sanacije bank. In najbrž je krivo bližje poznavanje, kako se “delajo” evropske politike, kdo jih dela in čigar interese pri tem zasleduje. Gre zgolj za ekonomsko moč velikih korporacij in njeno nadvlado nad politiko, ki nato kreira “skupne evropske politike” po meri velikega kapitala oziroma velikih držav.

No, četrtletje za tem, ko je Balašević obupaval nad primitivnim Balkanom in hrepenel po Evropi ter četrtletje za tem, ko smo mi z upanjem strmeli proti civilizirani, kulturni, fini, nepolitični in objektivni Evropi, so moje iluzije glede Evrope povsem splahnele. Danes si želim bistveno manj “skupnih evropskih politik” in bistveno več nacionalne suverenosti. Kajti domači gospodar bistveno bolj skrbno ravna z inherentnimi domačimi interesi in je bistveno bolj usmiljen do domačega prebivalstva, ko pride do krize.