Srečanje med  koprskim županom Borisom Popovičem in predsednikom vlade Mirom Cerarjem se je končalo z zanimivo, a zame pričakovano, izjavo župana Popoviča. Po poročanju Pop tv je nekajkrat povedal, da ima občutek, da je predsednik vlade slabo informiran o vladnem projektu drugi tir in da mu sodelavci očitno prikrivajo določene informacije:

Kot je ocenil po sestanku, je Cerar glede podrobnosti projekta pomanjkljivo informiran. […]

Kot je po sestanku v izjavi za medije povedal Popovič, je dobil občutek, da so sodelavci Cerarju prikrivali določene informacije. Cerar je sicer po njegovih besedah izrazil zaupanje v svoje službe, a kljub temu napovedal, da bo Popovičeve premisleke preveril. […]

“Že prej sem bil prepričan oziroma sem upal, da predsednik vlade nima vseh podatkov. Kot sem ugotovil, jih tudi nima. Upam, da bo, ko jih bo izvedel, ustrezno reagiral in končal mandat,” je poudaril Popovič. […]

Kot je izpostavil, sicer razume, da premier zaradi obilice obveznosti ne more biti obveščen o vsem, a se mu zdi prav, da se ustrezno odzove in preveri, ko ga nekdo opozori na dejstva.

No, to – da predsednik vlade Cerar očitno ni najbolje informiran o največjem vladnem projektu in da mu  najožji sodelavci ne povedo vsega – sem tudi jaz mislil lani spomladi. Zato sem zaprosil za sestanek, na katerem bi mu lahko pojasnil vsebinske podrobnosti v zvezi s projektom. Vendar sem dobil odgovor, da je predsednik vlade o projektu dobro informiran in da ne potrebuje dodatnih informacij. OK, v redu. Podobna zgodba se je ponovila pred tremi tedni, ko smo želeli v našem Svetu za civilni nadzor sestanek s predsednikom vlade, in nato spet pred dvema tednoma, ko smo želeli, da nam pojasni, zakaj je tako nujna vključitev Madžarske v financiranje in zakaj se vlada o tem noče niti pogajati. Do sestanka ni prišlo, ker smo dobili zelo nespodoben pogoj, da do njega pride.

Vendar pustimo to. Župan Popovič je za razliko od predsednika vlade Cerarja v svojih izjavah izkazal, da mu je bolj jasno, za kaj gre pri tem projektu in kako ga bolj učinkovito in ceneje izgraditi:

Drugi tir bi moralo po njegovem mnenju graditi državno podjetje, kot so Slovenske železnice. Dodatnih 200 milijonov evrov stroškov za državo po Popovičevih besedah ne bi smelo predstavljati težave, saj bi se vložek med drugim povrnil prek Luke Koper. Cerarju je ob tem očital, da je glede drugega tira prepričan le v to, da ga hočemo narediti čim prej. […]

Kot je pojasnil Popovič, mu je Cerar sicer dal namig, da razmišljajo o dvotirni progi, a zakon te možnosti kljub vsemu ne predvideva. Zato si želi, da bi bilo pred začetkom gradnje jasno določeno, da bo proga dvotirna. Premier po Popovičevih besedah ni vztrajal niti glede sodelovanja Madžarske v projektu, kar koprski župan pripisuje nasvetom Cerarjevih svetovalcev, ki da so na podlagi aktualnega dogajanja presodili, da bi bilo stališče koristno prilagoditi.

Ob tem je Popovič izpostavil, da niti ne razume, zakaj vztrajati pri Madžarski, ki za Luko Koper ni tako vitalnega pomena. “Vsaka taka kombinacija z neko zaledno državo je popolnoma absurdna in nepotrebna,” je poudaril.

…

Popovič je potegnil tudi vzporednice s projektom Teš 6, pri čemer je izpostavil, da drugi tir že v osnovi stane več. Prepričan je tudi, da je v ozadju projekta drugega tira privatizacija Luke Koper. Ni sicer nujno, da se bo to zgodilo takoj, v 45 letih pa zagotovo, je ocenil.

Vir: 24ur

Seveda pa tudi župan Popovič ni perla. Pri zgornjih izjavah morate paziti na to, česar Popovič ni povedal. Ni namreč povedal, da se zavzema za gradnjo “drugega tira” po “Duhovnikovi varianti”. Torej po “žičnici” skozi 4-kilometrski predor. Problem te variante je seveda, prvič, da obstaja zgolj ideja na papirju oziroma v powerpointu, da ni sprojektirana, ni umeščena v prostor, nima nobenih soglasij, nima gradbenega dovoljenja, nima študije izvedljivosti, nima investicijskega programa itd. Nima ničesar, je zgolj inovativna ideja na listu papirja oziroma v powerpointu. Da se vse to naredi, je pri nas potrebno okrog 10 let. Torej 10 let od te ideje do vseh dovoljenj in do teoretičnega začetka gradnje tam okrog leta 2027. Takrat bo že prepozno za luški in železniški pretovor prek Slovenije, saj bo Avstrija leta 2025 dokončala svoj krak Baltsko-jadranskega koridorja in s tem tovor po obvoznici usmerila mimo Slovenije.

In drugič, Duhovnikova varianta je tehnično povsem nepreizkušena v tovrstnih pogojih, torej v težkem tovornem prometu. Tovrstne žičniške železniške proge se uporabljajo v svetu le za smučarske vlakce, turistične vlakce, vlakce v zabaviščnih parkih in kakšnem rudniku, kar so seveda povsem neprimerljive reference. Takšna varianta v primeru drugega tira bi s težavo dobila tehnično dovoljenje za obratovanje, saj ni jasno, kdo bi to sploh lahko certificiral glede na neobstoj takšnih variant po svetu. V tehnične podrobnosti se ne bom spuščal, ker ni moje področje, vendar vam lahko strojniki in železniški strokovnjaki zelo hitro razložijo, v čem so težave potiskanja / vleke tako velike mase (2,000 ton) z jeklenico v strm (8%) hrib (skozi 4-kilometrski predor).

Vendar pa je župan Popovič dokaj učljiv in verjamem, da bo od podpiranja te Duhovnikove ideje kmalu odstopil. Tako kot je odstopil od ideje, da bi namesto proge Koper – Divača izgradili raje nekaj-kilometrsko progo do Trsta in tovor preusmerili po pontebanski železnici mimo Beljaka čez Avstrijo. S tem bi seveda spravil ob delo in v bankrot Slovenske železnice. In tako kot je odstopil od ideje, da bi drugi tir izgradili Kitajci za 400 mio evrov.

V naslednji miselni metamorfozi bo prišel do našega predloga, ki ga je res mogoče izgraditi za 400 mio evrov ceneje od vladnega predloga. Vendar brez kakršnegakoli hokus-pokusa, Kitajcev ali Madžarov, zgolj z upoštevanjem standardov gradbene stroke.

Verjamem, da se bo župan Popovič hitro informiral in absolviral materijo. Skrbi me za predsednika vlade Cerarja…