Bine Kordež

Ob vseh spodbudnih in rekordnih gospodarskih in javnofinančnih podatkih, obstajajo precej resni izgledi, da bomo prvič v zgodovini samostojne Slovenije leto končali tudi brez primanjkljaja v javnih financah države. Tiste, ki imajo malo daljši spomin, ta podatek mogoče preseneča, saj se spomnijo razprav iz časa prve Janševe vlade o proračunskem presežku. Takrat (leta 2007) smo res izkazovali slabih 100 milijonov evrov presežka konsolidiranih bilanc javnega financiranja, a končni uradni so tudi takrat izkazali primanjkljaj države. Poglejmo torej gibanja po letu 1995 ko smo pričeli z uradnimi in evropsko primerljivimi objavami o neto posojanju (+) ali izposojanju (-) države, kot se tudi uradno imenuje podatek o javnofinančnem primanjkljaju ali presežku. Nadaljujte z branjem→

• Economics has a problem with women – Diane Coyle
• Adam Smith on the Benefits of Public Education – Tim Taylor
• The wealth and mediocrity of English football – The Economist
• Economists are beginning to include morality in their work – Ben Chu
• A random physicist takes on economics – Fresh Economic Thinking
• It’s a Myth That Corporate Tax Cuts Mean More Jobs – NYTimes
• Higher Corporate Profits Mean Higher Investment (not) – Dean Baker
• Trickle-down, with the emphasis on “trickle” – Bonddad
• Why Brexit has led to falling real wages – mainly macro
• New thinking about causal mechanisms – Understanding Society
• Harvey – Growth Economics
• The Incidence of Hurricane Harvey’s Economic Damage – Matthew Kahn
• Economic segregation in US schools – VoxEU

Gregor Golobič je na obeh pričanjih pred parlamentarno preiskovalno komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ 6 prijetno presenetil. Bil je odlično pripravljen, oborožen z dejstvi in dokumenti ter razpoložen, da neposredno imenuje krivce po imenu in priimku in da jasno izpostavi njihove primarne interese:.

Teš 6 je bil zasnovan kot alibi za krajo, nikoli ni bil izvorno zamišljen kot energetski projekt. To trdim tukaj. Zamišljen je bil kot priložnost, da bo skupina ljudi ukradla nekaj sto milijonov in jih kradla še naprej skozi uvoz indonezijskega premoga

Nadaljujte z branjem→

O prevzemu družbe Proplus, ki med drugim vključuje Pop TV, Kanal A in ostale tematske programe, ki jo je od CME sklada odkupila Skupina United Group, se je pri nas sicer precej pisalo. Vendar pa je ostalo precej informacij še nerazkritih ali pa ne postavljenih v kontekst. Zame so zanimiva predvsem spodnja dejstva, morala pa bi biti tudi za regulatorje, finančno upravo in obveščevalno-varnostno službo.

Prvo dejstvo je, da je Skupina United Group že lastnica telekomunikacijskega podjetja Telemach, ki je s prevzemom Tušmobila postal kompletni ponudnik telekomunikacijskih storitev in dejansko drugi največji igralec na telekomunikacijskem trgu, Vendar je bil Telemach do sedaj zgolj ponudnik dostopa do vsebin, ne pa samih vsebin, to pa je postal s prevzemom Proplusa. Ta prevzem je, kot je opozoril kolega Marko Milosavljević iz FDV, v nasprotju z veljavnim zakonom o medijih, ki v prvem odstavku 61. člena izrecno prepoveduje, da bi ponudnik telekomunikacijskih storitev smel biti izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in smel razširjati programske ali oglaševalske vsebine.

Nadaljujte z branjem→

Včeraj je minilo 10 let, odkar so zagoreli Kornati. Ko je v nesreči zaradi spremembe smeri vetra izgubilo življenja 6 mladih gasilcev. Kasneje si je v v obupu ob občutku krivde, čeprav objektivno nič kriv, vzel življenje še njihov poveljnik. Po vsej Hrvaški so v spomin na to tragedijo gasilska društva spuščala lampione.

Na žalost te obletnice nisem doživel na Kornatih, pač pa dobrih 100 km južneje. Je pa spodaj moj zapis izpred desetih let (objavljen na Razgledih.net). Ne vem, če sem že rekel, ampak moja žena ve: ko bom umrl, želim da se moja družina z jadrnico odpravi skozi Kornate in potrese moj pepel. Tam je ostala moja duša, moji strahovi, moja pričakovanja. Naj ostane še materija.

Nadaljujte z branjem→

• Will the China Shock Operate in Reverse? – Tim Taylor
• On Sexism in Economics – Women in Economics at Berkeley
• A public plea to my male senior colleagues in economics – Jeffrey R. Brown
• The hidden dangers of Fukuyama-like triumphalism – Branko Milanovic
• Financial Stability a Decade after the Onset of the Crisis – Janet Yellen
• The Smile Curve: The Benefits from Global Value Chains – Tim Taylor
• Issues under discussion at Jackson Hole – Larry Summers
• Microfoundations hegemony in macroeconomics – Simon Wren-Lewis
• The Political Failure of Trickle-Down Economics – Paul Krugman
• The long-term benefits of quality early childcare – VoxEU
• The very volatile value of cryptocurrencies – Bank Underground
• The productivity slowdown is even more puzzling than you think – VoxEU
• Japan and the burden of government debt – Simon Wren-Lewis

The recent Eiser v. Spain ICSID award is yet another example of a state being condemned to pay a large monetary sum merely because an investor has been economically disadvantaged by a reasonable and necessary regulatory change.  Eiser, which generates renewable energy in Spain, complained, like many other companies (Spain has been assaulted by more than 20 such requests for indemnification), that the government had cut the subsidies that attracted them to the renewable generation market there; in Eiser’s case they also claimed that some of the technical requirements and the method of allocating subsidies to particular kinds of plants were changed to their disadvantage (changes that likely reflect the government’s learning curve with this new innovative programme).

Nadaljujte z branjem→

Vlada je danes objavila prvi razpis za zbiranje ponudb za pripravljalna dela za gradnjo 2. tira Koper – Divača. Mnogi to vladno potezo napadajo, češ da s tem dejanjem vlada arogantno ravna v nasprotju z dobrimi praksami, ki naj bi vladi narekovale, da se vzdrži aktivnosti, ki so predmet spornega zakona, o katerem se odloča na prihodnjem referendumu. Kakorkoli se strinjam, da Cerarjeva vlada v mnogih primerih ravna skrajno arogantno, pa v tem primeru nisem tega mnenja. Namreč, predmet referenduma konec septembra je zakon o financiranju gradnje 2. tira. Predmet tega zakona ni trasa 2. tira, pač pa način financiranja njegove gradnje. Če zakon na referendumu pade, s tem ne pade projekt 2. tira, saj za gradnjo 2. tira vlada ne potrebuje nobenega posebnega zakona, pač pa pade zgolj čudaški način financiranje njegove gradnje, zaradi česar bi vlada morala poiskati alternativni način financiranja.

Prav zato začetek aktivnosti za gradnjo 2. tira sam po sebi ni sporen, pač pa vlada s tem zgolj začenja s postopki gradnje in tako zmanjšuje nepopravljivo škodo za gospodarstvo, ki bi nastala, če bi se zaradi referendumskega padca zakona zamaknil začetek gradnje ali padla sama gradnja 2. tira.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Diskusije o oblikovanju Demografskega sklada tečejo že kar nekaj let, s predlogom Zakona o demografskem rezervnem skladu pa so se te razprave še intenzivirale. Kot so napisali na Ministrstvu je cilj ustanovitve Demografskega rezervnega sklada (DRS) “zagotavljati dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema”. Posebno upokojenske organizacije imajo s tem skladom velika pričakovanja, a bojim se, da tudi v bodoče tako zastavljen sklad kakšne posebne teže pri financiranju pokojnin ne bo imel. Seveda pa je lahko predmet “borbe” za obvladovanje določenega dela državnega premoženja ter tudi sredstvo za nabiranje političnih točk. Poglejmo najprej nekaj številk.

Nadaljujte z branjem→

Why do so many companies make bad decisions, even with access to unprecedented amounts of data? With stories from Nokia to Netflix to the oracles of ancient Greece, Tricia Wang demystifies big data and identifies its pitfalls, suggesting that we focus instead on “thick data” — precious, unquantifiable insights from actual people — to make the right business decisions and thrive in the unknown.