Slovenija kot evropska davčna oaza pri davku na dobiček

Bine Kordež

Davčna obremenitev plač je verjetno ena najbolj pogostih tem s področja ekonomije v naši državi, precej bolj redka pa je diskusija o davku na dobiček oz. davku od dohodka pravnih oseb, kot se uradno imenuje. Če je pri obdavčitvi plač v Sloveniji dokaj poenoteno stališče o previsokih obremenitvah, pa pri davku na dobiček temu ni tako. Precejšen del politike ter tudi strokovnjakov namreč ocenjuje, da so davčne stopnje na dobiček v Sloveniji relativno nizke in zagovarja določen popravek navzgor. Na drugi strani pa imamo seveda tudi veliko zagovornikov obstoječe obdavčitve, seveda s podporo podjetniškega sektorja. Ti so mnenja, da davčna obremenitev kapitala v Sloveniji ni tako nizka in da bi zvišanje davčnih stopenj poslabšalo konkurenčnost našega gospodarstva. Zato je zanimivo pogledati, kje smo pravzaprav s obdavčitvijo glede na druge države EU ter tudi razmere v svetu.

Pri tem je seveda potrebno opozoriti, da imajo tovrstne analize vedno precej omejitev. Problem je že v samem zbiranju, izračunavanju ter prikazovanju podatkov saj v literaturi srečamo zelo širok nabor primerjav, včasih tudi popolnoma nasprotnih izračunov. Še več pa je razlik pri oceni učinkov nizkih ali visokih davčnih stopenj. To potem izkoriščajo zagovorniki ene ali druge strani in na izbranih konkretnih primerih dokazujejo svoj prav. V nadaljevanju teksta bom zato poskušal predstaviti predvsem čim bolj nevtralna dejstva in razpoložljive podatke, ocena učinkov pa je na žalost vedno povezana tudi z osebnimi preferencami.

Na spodnjem grafikonu je najprej navedena splošna stopnja davka od dohodka pravnih oseb v Sloveniji za zadnjih petnajst let. Ta je znašala 25 % do leta 2006, ko se je najprej postopno znižala na 20 %. Z letom 2012 je bil sprejet sklep, da se za spodbujanje naložbenih aktivnosti zniža celo na 15 %, a je bilo to zniževanje pri 17 % zaustavljeno. Lani se je dvignila na 19 %, kolikor znaša tudi danes. Trenutno ima v EU 8 držav nižjo splošno stopnjo, deset držav pa več kot 22 %. Povprečna stopnja v državah Evropske unije znaša 21 %, ponderirano pa kar 24 %, ker so v bogatejših in večjih državah stopnje praviloma višje. Tudi v ZDA znaša po zadnjem močnem znižanju davek na dobiček še vedno 27 % ali preko 30 % na Japonskem.

Splošna stopnja obdavčitve dobička je seveda pomembna, a za primerjavo davčnih obremenitev podjetij (kapitala) med državami pogosteje uporabljamo efektivno stopnjo davka na dobiček. Države praviloma spodbujajo podjetja k investicijam, k razvoju in jim največkrat za nove naložbe priznavajo določene olajšave pri plačilu davka. Zaradi tega v povprečju podjetja plačajo manj davka kot bi izhajalo iz splošne stopnje in to se meri z efektivno davčno stopnjo. Primerjava teh stopenj zato bolj natančno pokaže, kako je kapital davčno obremenjen v posameznih državi.

Tudi v Sloveniji je zakonodajalec v zadnjih 15 letih odobraval precejšnje “popuste” podjetjem v primeru novih naložb, dodatno pa spodbujal npr. zaposlovanje invalidov, dodatno pokojninsko zavarovanje, priznal pa tudi izgubo v preteklih obdobjih. Na prvem grafikonu je tako z rdečo črto prikazano tudi gibanje te dejanske stopnje po kateri so podjetja po letu 2002 v povprečju plačevala davek od dobička. Prikazan je podatek za vse gospodarske družbe, ki plačajo tudi večino (90 %) davka, za zadnja leta pa je dodan podatek tudi za vse davčne zavezance kjer številka malenkostno odstopa (lani je bila efektivna stopnja davka na dobiček za gospodarske družbe 12,6 %, za vse zavezance pa 13,1 %).

Vidimo torej, da je zakon do leta 2004 omogočal zelo velike olajšave, tako da je bila efektivna davčna stopnja podobna kot danes, kljub bistveno višji osnovni stopnji. Sledilo je obdobje, ko se je obseg davčnih olajšav znižal, zaradi česar se je efektivna stopnja dvignila na skoraj 20 % (leta 2006). Do ponovnega zniževanja pa je prišlo ponovno po letu 2012, ko se je poleg nižje splošne stopnje podjetjem priznalo tudi več olajšav. Zaradi tega se je povprečna davčna obremenitev dobička podjetij v enem letu znižala kar za 5 odstotnih točk. Efektivna davčna stopnja na dobiček se je tako v Sloveniji zadnjih pet letih gibala nekoliko pod 12 %, lani pa je zaradi višje osnovne stopnje ob podobnih olajšavah porasla za dobro odstotno točko.

Zanima pa nas seveda, kam se takšna davčna obremenitev kapitala v Sloveniji uvršča glede na druge države EU. Pri teh primerjavah pa se srečamo s precej različnimi podatki. Metodologije določanja olajšav se med državami razlikujejo, zaradi česar je točna primerjava nekoliko otežena. Kot eno bolj verodostojnih informacij sem uporabil analizo PWC iz leta 2015, ki prikazuje različne analize in sicer dva izračuna Evropske komisije, preglednico Svetovne banke ter ugotovitve inštituta Univerze v Calgaryju. Kljub razlikam, pa je iz vseh podatkov dokaj jasno razvidno, da je povprečna davčna obremenitev kapitala v Sloveniji kar precej pod povprečjem. Povprečna obremenitev kapitala se v EU zadnja leta giblje okoli 21 %, torej skoraj deset odstotnih točk nad slovensko obremenitvijo kapitala. V letih 2006 – 2011 je bila torej naša obremenitev blizu evropskega povprečja, nato pa je prišlo do precejšnjega odstopanja navzdol in torej ugodnejšega davčnega okolja za kapital v Sloveniji.

Ob tem je seveda potrebno navesti, da je tudi nekaj držav, kjer je efektivna obdavčitev nižja ter da se višje stopnje pojavljajo predvsem v razvitih ekonomijah. Države, ki poskušajo dohitevati razvitejše članice EU seveda “tekmujejo” tudi z nižjimi davčnimi stopnjami, z višjim olajšavami za naložbe ter tudi kakšnimi posebnimi ugodnostmi (npr. ničelna stopnja davka na dobiček iz kapitalskih naložb ali za tuje naložbe, kar privablja kapital v države kot so Irska, Malta, Ciper). Vse to je težko zajeti v enoznačno številko povprečne obdavčitve kapitala, kar zahteva previdnost pri teh primerjavah in šele natančna analiza davčnega sistemov posamezne države bi pokazala vsa odstopanja in razlike. Torej v katerih primerih je kapital v primerjavi s posamezno državo v Sloveniji obdavčen manj in kje več.

Lahko pa obdavčitev preverimo še z drugega zornega kota in sicer obseg pobranih davkov od kapitala glede na BDP v posamezni državi. Ta kazalec je bolj natančen in po njem se Slovenija uvršča v Evropi celo na zadnje mesto. Davek od dobička namreč predstavlja le 1,6 % BDP, medtem ko je povprečni odstotek v EU 2,6 % (zneskovno bi to v Sloveniji pomenilo 400 milijonov evrov letno več). Gibanja za zadnja leta prikazuje spodnja slika, kjer je za Slovenijo obseg davka v BDP razdeljen na znesek ob hipotetično ves čas nižji, 11 % efektivni stopnji (nihanja so v tem primeru odvisna samo od višine dobičkov). Razlika do polnega zneska plačila davka pa prikazuje dodatno pobran davek v letih 2004 – 2012 zaradi višjih stopenj oz. nižjih olajšav. Tudi iz tega prikaza bi torej lahko zaključili, da so naše davčne stopnje na kapital pravnih oseb primerjalno precej nižje kot to velja za večino držav EU.

Vseeno pa je iz podatkov razvidno, da nekatere državah kljub načeloma nizki efektivni davčni stopnji poberejo zelo veliko davka na dobiček. Na grafikonu je npr. podatek za Češko, ki ima sicer podobno efektivno davčno stopnji kot Slovenija, a prihodki od davka na dobiček predstavljajo preko 3 % BDP, še enkrat več kot pri nas. Na Češkem na primer zberejo tudi pomembno več kot v Nemčiji, kjer je sicer efektivna stopnja davka precej višja. Iz takšnega primera bi lahko prišli tudi do sklepa, da nižje stopnje davka pomenijo manj izogibanja in da na koncu država pobere celo več davka. Vseeno pa pregled višine stopenj ter obseg pobranih davkov v BDP te vzročne zveze ne potrjujejo.

Ne glede na vse razlike v zajemanju in spremljanju teh podatkov, bi zato lahko brez dilem zaključili, da je povprečna obdavčitev kapitala v Sloveniji nižja kot v večini držav EU in da takšno stanje mogoče premalo promoviramo v svetu. Seveda pa je povprečje eno, konkretna obdavčitev posameznega podjetja pa drugo. Veliko podjetij (kar polovica) namreč plačuje davek po osnovni, splošni stopnji 19 % ali samo kak odstotek nižje. Na drugi strani pa denimo četrtino vsega dobička ustvarijo podjetja, ki davka od dobička praktično ne plačujejo ali pa samo v višini dveh ali treh odstotkov od dobička. Med večjimi denimo Telekom, SIJ, Mahle, Eles, Pošta, Akrapovič, Domel, Knauf, tudi Krka le 2 % (podatki za leto 2016). Revoz ob 90 milijonih celotnega dobička zadnjih šest let ni plačal niti evra davka, verjetno predvsem zaradi investicijskih olajšav in množica takšnih primerov pravzaprav znižuje povprečno efektivno davčno stopnjo.

Nedvomno je nižja obdavčitev kapitala dodatna spodbuda za podjetnike, da se odločajo za naložbe v Sloveniji. Mogoče bi morali uvesti celo še kakšne ugodnosti, ki bi jih investitorji prepoznali kot poslovno zanimivo okolje. Na drugi strani pa tudi drži, da še tako nizka davčna stopnja praviloma ni ključna za naložbene odločitve. Poslovne odločitve so odvisne od veliko dejavnikov in na prvem mestu so tržne priložnosti. Zaradi tega verjetno celo ničelne stopnje pri davku na dobiček niso nujne, tudi zaradi sorazmerja do obdavčitve drugih poslovnih subjektov na trgu ter obdavčitve drugih kategorij (npr. dela). Kljub nizki obdavčitvi kapitala pa mogoče vseeno ni nujno, da bi dvigali splošno davčno stopnjo kar bi bilo tudi precej negativno sprejeto. Če pa bi sprejeli popravek v smeri, da je na primer potrebno plačati vsaj deset odstotkov od dobička v vsakem primeru (da torej olajšave ne smejo preseči polovico ugotovljenega dobička), pa bi se najbrž nad tem težje pritoževali. To bi bila mogoče smer v razmišljanju glede oblikovanja prilaganja in sprememb davčne zakonodaje. Obremenitev ne bi bila visoka, omogočila pa bi prostor za znižanje na kakih drugih, bolj obremenjenih področjih obdavčitve.

One response

  1. Problem pri nas je, ker povišanju ene kategorije obdavčitve nikoli ne sledi znižanje na drugem področju. Kljub polnim ustom obljub. Vzemimo za primer zgolj trajajočo oz. že kar trajno začasnost kriznega povišanja DDV. Pri nas vsako, tudi zgolj začasno povišanje davčnih stopenj, kljub obljubam političnih akterjev, ki jih ob sprejemanju povišanja trosijo plebsu, postane trajno.
    In tu je srž problema. Zaradi nezaupanja političnim akterjem bomo vsak predlog povišanja ene kategorije obdavčitve takoj in avtomatično pričakali na nož…

%d bloggers like this: