Ali SAZAS pobere preveč ali premalo?

Jurij Žurej *

V javnosti krožijo različna stališča o vprašanju ali se v Sloveniji plačuje primerna cena za avtorska dela in za njihovo uporabo. Če vprašate avtorje, predvsem pa posamezne kolektivne organizacije, obstaja zelo velika verjetnost, da vam bodo razložili kako avtorji v Sloveniji živijo zelo slabo in da uporabniki plačujejo dosti premalo.

Če vprašate povprečnega uporabnika, ki dobiva račune s strani SAZASa, IPFa, ZAMPa in SAZOR ja, pri čemer običajno ne ve, zakaj plačuje štirim kolektivnim organizacijam in zakaj plačuje toliko, vam bo dejal, da se plačuje absolutno preveč.

Oboji imajo nekaj skupnega. Prepričani so v svoj prav. Nadaljujte z branjem→

Mercatorjeva luknja in kazen

Včeraj predstavljeni poslovni rezultati Mercatorja za lansko leto potrjujejo, kar smo neformalno vedeli že kar nekaj časa: da je trgovska družba zaradi nefokusiranega poslovanja na osnovno dejavnost poslovala slabo, da se ni pravočasno in primerno odzvala na agresivni pohod konkurence (vendar ne samo nizkocenovnih diskontarjev) in da je v bilancah skrivala okostnjake v obliki prevrednotenih nepremičnin. Večina izgube za lansko leto (v višini 104 mio evrov) izhaja iz odpisov vrednosti. Nadaljujte z branjem→

Kaj ECB skrbi glede slovenske slabe banke?

Medtem ko so danes mediji planili po objavi Dnevnika, da naj bi menda “Trojka raztrgala vladni načrt sanacije bančnega sistema“, Finance pa so objavile faksimile komentarja “trojke”, pa je dejstvo, da je stališče ECB glede zakona o “slovenski slabi banki” že dolgo znano (vse od 19. septembra 2012) in javno dostopno. Angleško ali slovensko verzijo tega dokumenta lahko najdete na navedenih linkih. Toda ta stališča ECB so daleč od tega, da bi “raztrgala” koncept slabe banke, pač pa opozarjajo na nekaj ključnih izvedbenih vidikov v procesu sanacije bank. Nadaljujte z branjem→

Se je neenakost v Sloveniji povečala ali zmanjšala?

Dani Rodrik (Harvard) je pred kratkim na blogu naredil drobno vajo v slogu, da bi pokazal, če so Američani na boljšem kot denimo Nizozemci. Vzel je podatke Svetovne banke (WYD – World Income Distribution, projekt, za katerega pridno skrbi Branko Milanovic) o distribuciji dohodkov Američanov in Nizozemcev po ventilih (20 dohodkovnih razredov, širokih po 5% prebivalstva). Dobil je takšno sliko: Nadaljujte z branjem→

Seminar: Uvajanje sistema korporativne integritete v podjetje

Poslovna etika in korporativna integriteta postajata vse bolj pomembna elementa doseganja konkurenčne prednosti gospodarskih družb in finančnega sistema na dolgi rok. Na dvodnevnem seminarju z delavnico Korporativna integriteta, ki bo 12. in 13. februarja na Ekonomski fakulteti, bodo domači in tuji strokovnjaki povedali, kako lahko podjetja in organizacije integriteto učinkovito vgradijo v celoten sistem poslovanja njihovega podjetja in se tako izognejo nevarnostim goljufij, nasprotja interesov in korupcije.

Udeleženci bodo spoznali: tveganja in posledice, ki jih ustvarijo korupcija in nasprotje interesov, na praktičnih primerih pogledali, kako poteka forenzična preiskava goljufije ter kako zavarovati odgovornost za učinkovitejše poslovanje.

Več o seminarju >>>

Komunisti, ki nam vladajo

Predsednik vlade Janez Janša ter Zbor za republiko se upravičeno razburjata nad dejstvom, da zadnja dogajanja v Sloveniji orkestrirajo komunistične sile v ozadju, katerih namen je “aspirations to reinstate the economic, media, and general monopoly that existed under the former League of Communists of Slovenia and Yugoslavia” (citat iz pisma Zbora za republiko evropskim institucijam). Hudič pa je, da ne gre samo za sile v ozadju, ampak da so se nekdanji komunisti inflitrirali prav v vse institucije – parlament, predsedniško palačo in vladni kabinet. Nadaljujte z branjem→

Alojz Ihan o inoperabilni Sloveniji

Slovenska družba je inoperabilna v vseh pogledih. Zadnjim dvomljivcem je ogledalo v prvi osebi nastavila prav politika, ki sicer povsod (pre)živi od videza načelne operabilnosti. Politik mora ljudstvo prepričati, da vsaj na področju meglenih političnih načel obstaja možnost družbene operabilnosti – če že na trdnih tleh soočenje s fiziko konča s trenjem, škripanjem in uporom. Naši politiki pa so nas še pred dokončnim soočenjem s fiziko prepričali, da je sistemska inoperabilnost popolna, slovenske družbene sestavljenke ne znamo zložiti niti iz političnih besed brez mase, vonja in okusa, kaj šele iz materialnih snovi, ki tvorijo zaresno življenje. Nadaljujte z branjem→

Koalicija razpad(l)a. Kaj zdaj?

Po razpadu sedanje vladne koalicije so možni trije senariji razvoja političnih dogodkov. Prvič, manjšinska vlada s polnimi pooblastili, ki pa ima, objektivno, vek trajanja največ 2-3 mesece. Drugič, konstruktivna nezaupnica s predlogom novega mandatarja s podporo nove koalicije. In tretjič, predčasne volitve, ki pa za seboj potegnejo mrtev tek vlade v obdobju najmanj 4-6 mesecev. Za državo je optimalna tista različica, ki v danih okoliščinah zagotavlja največjo politično stabilnost in nadaljevanje reformnega zagona. Iz tega vidika se zdi najbolj smiselna druga različica. Poglejmo razloge. Nadaljujte z branjem→