Namesto dviga DDV naj vlada uvede trošarine na vino

Jure Jež

Minister za finance Uroš Čufer je v eni svojih redkih izjav »napovedal« dvig DDV kot nosilni ukrep polnjenja prazne davčne blagajne. Večina uglednih slovenskih ekonomistov je skeptičnih glede pozitivnih učinkov dviga, predvsem zaradi negativnega vpliva na rast BDP in zaposlenosti, zaradi zmanjšanja porabe in vpliva, ki bo najbolj prizadel najrevnejši sloj prebivalstva. Lahko smo prepričani, da bodo na finančnem ministrstvu preverili tudi vse druge možne rešitve za povišanje davčnih prihodkov. Nadaljujte z branjem→

Teorija zarote: Zakaj je padla Janševa vlada

Verjamem, da ne verjamete v teorije zarote. Jaz tudi ne. Vem pa, da obstajajo močni gospodarski interesi. Denimo, prvotni zakon o lastninjenju iz leta 1991, ki je razklal Demos in bil zminiran v parlamentu s strani tedanjega zbora združenega dela (v katerem so sedeli predvsem menedžerji), nakar je padla Demosova vlada. Leto kasneje je bil pod novo vlado sprejet nov zakon, ki je omogočil notranjo razdelitev oziroma menedžersko lastninjenje. Ali denimo t.i. “pidovska zakonodaja” v 1990. letih, ki je omogočila razcvet pidovskih baronov (Horvat, Gantar, Lah, Anderlič itd.) in ničelno obdavčitev njihovih donosov. Interesi delujejo. Zelo dobro so vidni iz časovne distance.* Nadaljujte z branjem→

Razlogi proti sprejemu fiskalnega pravila so namišljeni

Igor Masten

Včeraj (10.4. zvečer) sem gledal Odmeve. Poročali so o sestanku vrha politike glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo na današnji seji Državnega zbora. Predsednica vlade je za po sestanku pojasnila, da načelna podpora pravilu velja, da pa razmišljajo ali ne bi bilo potrebno izvorno besedilo predloga spremeniti. Ključni pomislek, ki ga je navedla, je bil, da Slovenija po današnjih projekcijah do leta 2015 (kot je predlog besedila ustavnega zakona) ne bo sposobna uvesti fiskalnega pravila, saj do takrat ne bo sposobna uravnotežiti proračuna. Podobne razloge so navajali še nekateri, na primer tule. Zato nekateri omenjajo, naj bi predloga zakona spremenili tako, da naj bi pravilo začelo veljati šele leta 2017. Nadaljujte z branjem→

In sonce se vrti okrog zemlje – odgovor Banki Slovenije

Zahvaljujem se gospe Mirjani Samardžija, uslužbenki Banke Slovenije, ki si je vzela čas, da ja napisala odgovor na moj komentar “Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?” Sicer bi raje videl, da bi si tako ona kot njeni sodelavci na BS vzeli še malce več časa za odgovor, vsaj toliko, da bi premislili svoje odgovore, preden jih posredujejo javnosti. Spodaj zelo na kratko in vljudno odgovorjam na odgovor gospe Samardžije. Nadaljujte z branjem→

OECD o sanaciji bank

OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor.

Organizacija tako prepoznava potrebo po svežem kapitalu v slovenskih bankah, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj poglavitni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, njihovi rezultati pa so po njihovi oceni verjetno tudi že zastareli. Nadaljujte z branjem→

Slika dneva: Zadolženost slovenskih podjetij

Ob robu predstavitve OECD Economic Survey SLOVENIA so na OECD objavili tudi nekaj ključnih zadnjih podatkov. Zelo zanimivi so podatki o zadolženosti slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so z za 41% večjim dolgom od kapitala med sedmimi najbolj zadolženimi državami med 23 zajetimi OECD državami. Še več, slovenska podjetja so na četrtem mestu po povečanju zadolženosti (kar za 61% med letoma 2001 in 2011). Bolj so zadolženost povečale le podjetja v Irski, Finski in Grčiji. Nadaljujte z branjem→

Machiavellistična diskriminacija

Igor Masten

Danes bom pisal o ukrepih neposredne pomoči podjetjem, ki jih napovedujeta tako vlada kot Banka Slovenije, pri čemer se bom osredotočil predvsem na vlogo slednje. Pri komentarju teh ukrepov je največja težava, da o njih vemo malo. Na voljo so fragmentirane medijske izjave predstavnikov Banke Slovenije (guverner Kranjec, njegov namestnik Fabjan). Na podlagi teh informacij bom poskušal rekonstruirati logiko ukrepov in jih kritično ovrednotiti z dveh vidikov: ekonomske upravičenosti in zakonskih pristojnosti in zavez Banke Slovenije. Čeprav te ukrepe javnost v splošnem pozdravlja, je koristno o njih opraviti bolj temeljito javno diskusijo, saj poleg pričakovanih koristi prinašajo tudi potencialno škodo.* Nadaljujte z branjem→