• Is America Encouraging the Wrong Kind of Entrepreneurship? – HBR
• Has the Kansas experiment in tax-cutting failed? – The Economist
• We’re Not Even In Kansas Anymore – Paul Krugman
• The problem with privatization – Larry Summers
• The Hidden Cost of Privatization – INET
• A Finger Exercise On Hyperglobalization – Paul Krugman
• The art of cherry-picking polls – FiveThirtyEight
• Reagan to the power of ten – Thomas Piketty
• Germany’s low investment rate leaves its infrastructure creaking – The Economist
• The Long-Run Effects of Immigration during the Age of Mass Migration – Jay Fitzgerald
• Can Trump’s “Apprentice” model fix infrastructure and create jobs? – Brookings
• Offshore profits and domestic productivity – VoxEU
• Janet Yellen Is Her Own Best Successor – Narayana Kocherlakota
• Japan’s entry into world markets during the first age of globalisation – VoxEU
• The Robot Takeover Is Greatly Exaggerated – Bloomberg

Kot poroča Boris Šuligoj v Delu, je vodstvo SDH tri tedne po objavi sklica skupščine Luke Koper (ki bo 30. junija) upravo Luke včeraj pozvalo, da najkasneje v ponedeljek, 19. junija objavi spremembo lokacije skupščine, in sicer da jo prestavi iz domnevno neprimerne dvorane v centru Naravnega rezervata Škocjanski zatok v Grand hotel Bernardin. “Argumenti” vodstva SDH so, da dvorana centra naravnega rezervata “ni v skladu z veljavnimi predpisi in načrtom upravljanja rezervata Škocjanski zatok, da tovrsten dogodek ni skladen s cilji rezervata” itd.

Nerodno pri tem je, da je vodja naravnega rezervata Škocjanski zatok Nataša Šalaja nemudoma demantirala “argumente” SDH in mu odgovorila, da v SDH narobe razumejo uredbo o naravnem rezervatu, saj tovrstni dogodki “niso dogodki te vrste, ki jih uredba in drugi dokumenti prepovedujejo, saj potekajo samo v centru za obiskovalce, zanje sklicatelj dogodka samo najame prostor in jih uredba ne vključuje. Center je lociran ob vhodu v rezervat, omogoča dostop s parkirišča brez vsakršne motnje na varovane vrste in habitate“.

Kaj torej med skupščino Luke Koper naklepajo v SDH, da bi utegnilo zmotiti mir ptičev v Škocjanskem zatoku? Moja špekulacija je naslednja.

Nadaljujte z branjem→

Stanje do včeraj zvečer.

In to kljub administrativnim oviram, Jankovićevemu nagajanju na Lundrovem obrežju in kljub temu, da je Popovič najprej polariziral Primorce in se nato v grdi mineštri prodal Cerarju.

Da vladi preprečimo uporabo škodljivega zakona, potrebujemo še dobrih 8,000 podpisov (3,500 do zakonske meje in kakšnih 5,000 za rezervo, če nas bo oblast spet poskušala s kakšnimi triki prinesti naokrog).

Imamo še 5 dni, pokažimo vladi, da mora upoštevati tudi glas ljudstva !

Bine Kordež

Prejšnji teden je vlada ustavila prodajo Nove Ljubljanske banke, ker se ni strinjala s prodajo po minimalni ceni, katera je bila določena v višini 1,1 milijarde evrov za celotno banko. Takšna odločitev vlade je seveda sprožila veliko negativnih odmevov. Tako akademska kot strokovna javnost ter tudi mediji so izpostavili predvsem nekredibilnost države, ki zadnji trenutek odstopi od namere za prodajo. Ob tem se najpogosteje sliši očitek, da so v ozadju interesi za nadaljevanje političnega vpliva na poslovanje banke ter koriščenje ugodnosti, ki naj bi jih omogočalo domačijsko lastništvo. Pri vseh takšnih komentarjih je zanimivo, da se praktično nihče ne dotakne prodajne cene. Kot da bi bilo to v celotnem prodajnem procesu pravzaprav nepomembno. Ni torej pomembno ali za banko dobimo eno ali dve milijardi, ključno vprašanje je samo – ali bomo izpolnili dane obveze Evropski komisiji ali ne? Ter ali bomo prepustili banko v upravljanje tujcem, ki menda to znajo bolje in s tem zaustavili napajanje domačih prisklednikov na državnih jaslih?

Tudi sam sem do dogajanja v zvezi s prodajo in z odločitvami vlade kritičen, vendar bolj iz drugih razlogov.

Nadaljujte z branjem→

Še nekaj dni, pa bosta 2TDK in Madžarska v projektu 2. tir zgodovina.

In njuni kreatorji in botri tudi.

Odgovor na to vprašanje se zdi trivialen: če Janša zgreši to znamko, je to znak, da njegov vpliv na mobilizacijo lastne baze usiha. In da je pač preteklost.

Vendar ima odgovor lahko tudi bolj kompleksne korenine. Šibka aktivnost v prvih tednih glede zbiranja podpisov je nakazovala, da so Janševi dali načelno podporo referendumu s figo v žepu. Špekulacije o tem, zakaj, so različne. Referenduma si Janševi niso zares želeli, ker bi s tem bodisi ogrozili posle, ki si jih pri drugem tiru obetajo družinska podjetja Janševega prijatelja Viktorja Orbana bodisi zato, ker so dogovorjeni z vlado glede skorajšnjega oblikovanja holdinga med “Janševimi” Slovenskimi železnicami in Luko Koper (direktor SŽ Dušan Mes vztrajno sestankuje in lobira v to smer tako pri Cerarju kot pri Janši in “prenaša pošto” med obema).

Nadaljujte z branjem→

… dajmo stisniti še 10,000 podpisov v naslednjih 9 dneh.

Podpis lahko potrdite na upravni enoti ali ga oddate digitalno.

Drago Babič

Kolobocije okrog vladinega zakona o izgradnji drugega tira, vključno z grožnjo z referendumom, ogrožajo celotni projekt. Ker državljani podpiramo izgradnjo nove proge Divača Koper, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da projekt ne zaplava v politično korupcijske vode in da se čim hitreje in racionalno realizira. V tem smislu podajam svoj predlog, kako rešiti to zagato.

Nadaljujte z branjem→

V torek ob 17. uri bomo na 6. popoldnevu za korporativno integriteto na Ekonomski fakulteti govorili o davčnih oazah in o načinih, kako korporacije in menedžerji skrivajo svoje premoženje.

Naš osrednji gost bo prof. Ronen Palan iz City University London, avtor knjig “Tax Havens: How Globalization Really Works” (2009) in “The Offshore World” (2013), ki bo uvodoma osvetlil, kako delujejo davčne oaze v kontekstu globalizacije oziroma kot njen ključni integralni del ter katere načine uporabljajo korporacije in menedžerji, da prikrijejo oziroma skrijejo svoje premoženje.

Sledila bo okrogla miza z davčnim svetovalcem in nekdanjim direktorjem slovenske in srbske davčne uprave Ivanom Simičem, odvetnikom Luko Fabianijem in svetovalcema iz revizorske in svetovalne hiše PwC. Na njej bodo gostje spregovorili o tanki meji med davčno optimizacijo in skrivanjem prihodkov in premoženja v davčnih oazah ter o razširjenosti tega tudi med slovenskimi podjetji.

Vabljeni!

Svojo udeležbo na dogodku nam prosim potrdite na: cpoef@ef.uni-lj.si

Nadaljujte z branjem→