Marko Golob

Drago je v prejšnjem komentarju po mojem mnenju malce prehitro naredil zaključke na osnovi zgolj ene same študije. Potrebno je denimo pogledati nemški primer iz enega najbolj prizadetih okrajev, Heinsberg v okolici Hamburga, in sicer to študijo.

Ta študija je ena prvih reprezentativnih študij v svetu in prva v Nemčiji – narejena je na osnovi masovnega testa protiteles s strani univerze v Bonnu in drugih institucij. Zanimivo je, da je okuženo 15% populacije, smrtnost 3,7 promila, kar je na nivoju zahtevne gripe (smrtnost gripe se giblje med 1 in 4 promili). Kar je od 5 do 20-krat manj od prvotnih ocen, ki so služile za parametre epidemioloških modelov, na osnovi katerih smo delali lockdown.

Podobno reprezentativna študija iz letalnosilke Theodor Roosevelt. Študija je zanimiva, ker gre za popolnoma izolirano okolje in kjer so bili vsi izpostavljeni virusu od mornarjev, ki spijo na trojnih pogradih, do razvpitega kapitana Crozierja (ki se je tudi okužil). Od 4.800 članov posadke, se jih je okužilo približno 600, umrl je eden.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Od razglasitve epidemije bolezni Covid-19 (KV) v Sloveniji je minilo praktično 40 dni, kolikor traja  karantena in ki ji še ni videti konca. V tem času bi se že moralo pokazati, kako uspešno smo se z epidemijo spopadli. Ta epidemija je edinstvena, saj se je bolezen pojavila prvič in se razširila po celem svetu, take pandemije nismo doživeli že sto let (zadnja primerljiva je bila pandemija španske gripe, ki je pustošila po prvi svetovni vojni v letih 1918 in 1919). Ker pandemija še kar traja, je težko dajati neke konkretne ocene, koliko časa bo še trajala in kako se z njo spopadati. To bo možno šele čez kako leto, ko bo zaradi cepiva, drugih zdravil in učinkovitejšega ukrepanja oblasti, epidemija presahnila. Kar lahko okvirno prikažemo sedaj, je le to, kako uspešno smo se je lotili v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami po svetu.

Pri primerjavi bom upošteval le en podatek, to je smrtnost na 1 mio prebivalcev, saj so drugi podatki, na podlagi katerih se ocenjuje bolezen, predvsem število okuženih in ocena smrtnosti, zaradi narave bolezni nezanesljivi. Da bi pridobili dovolj podatkov pred koncem epidemije, bo potrebno izvesti najmanj pilotno testiranje dela populacije, pri katerih bi ugotavljali, koliko ljudi se je s tem virusom sploh okužilo in koliko je to bolezen prebolelo brez simptomov ter ali so tako okuženi ljudje obenem prenašalci virusa. Tako raziskavo so v Sloveniji ravno pričeli, rezultati bodo znani čez en mesec.

Nadaljujte z branjem→

Evropska unija (tedanja Evropska gospodarska skupnost, EGS) je bila v 1970-ih letih sposobna solidarnosti in enotno reagirati na zunanji šok (to je bil takrat prvi naftni šok, leta 1973). Takrat so se države članice dogovorile za skupne obveznice “Skupnosti” (EGS). Za izplačilo obveznic zasebnim kupcem je jamčila Evropska komisija  s svojim proračunom, podredno pa posamezne članice. Poroštva članic ni bilo treba nikoli vnovčiti. Se pravi, članice EU so v preteklosti bile sposobne “mutualizacije” skupnih obveznosti (delitve tveganj), štiri desetletja kasneje (evrska kriza) to ni bilo mogoče, pet desetletij kasneje pa tudi ne.

To je evropska integracija v smeri dezintegracije. Tudi zgodovina ni več učiteljica.

Spodaj je nekaj izsekov iz dobrega prispevka treh nemških ekonomistov – Horn, Meyer & Trebesch.

The introduction of European Coronabonds is sometimes described as an unprecedented step that would create a dangerous precedent of debt mutualisation. This column shows that this view is wrong and ignores the history of European financial cooperation. Since the 1970s, the European Commission has placed more than a dozen community bonds on private markets, which were guaranteed by the member states and distributed to countries in crisis. These bonds have been fully repaid in the past. Coronabonds with joint and several liability go a step further, but they would stand in a long tradition of European financial solidarity and cooperation.

Nadaljujte z branjem→

• Exiting the great lockdown? – Bruegel
• EU state aid policies in the time of COVID-19 – Massimo Motta, Martin Peitz (VoxEu.org)
• Targeted social distancing — the way to reopen the economy and keep it open – Simon Johnson and Retsef Levi
• COVID-19: How far will global merchandise trade fall? – Gary Clyde Hufbauer and Zhiyao (Lucy) Lu (PIIE)
• Central bank lending logistics in the war on COVID-19: A primer – Simon Potter (PIIE)
• China’s economic growth prospects are worse than during the global financial crisis – Nicholas R. Lardy and Tianlei Huang (PIIE)
• China’s economy: the risk of a second coronavirus wave – FT.com
• Businesses Are in Uncharted Waters – Brent Meyer and Nick Parker (FRB Atlanta)
• Depression, and not stagflation, could haunt China in 2020 – Alicia Garcia Herrero
• Dealing with the U.S. economic and public health effects of the coronavirus recession compassionately and with an eye on a strong recovery – Jason Furman (Equitable Growth)
• COVID-19 and Remote Work: An Early Look at US Data – Brynjolfsson, Horton, Pzimek, Rock, Sharma and Yi Tu Ye.
• How Africa Can Fight the Pandemic – Arkebe Oqubay (PS)
• How the Economy Will Look After the Coronavirus Pandemic – Stiglitz, Shiller, Gopinath and others. (Foreign Policy)
• Tracking Labor Market Developments during the COVID-19 Pandemic: A Preliminary Assessment – Cajner et al (Board of Governors, US Fed)

Švedska glede strategije omejevanja širjenja koronavirusa velja kot nekašen liberalni otok. Vlada je zelo liberalna glede omejevalnih ukrepov in zaupa svojim držaljanom, da bodo sami odgovorno poskrbeli, da ne bodo okužili sebe in drugih. Za mnoge je zato otok razuma, za druge otok slabe premišljenosti in neodgovornosti, tretji pa od daleč spremljamo, kako se bo Švedski izšla njena strategija. No, če primerjamo švedsko liberalno strategijo, ameriško “mešano” strategijo in slovensko “drastično” strategijo (ki imajo približno enak časovni okvir začetka okužbe) glede dinamike novih smrti, dobimo spodnjo sliko. Razlika je očitna. V zadnjih 10 dneh je dinamika novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev v ZDA v povprečju za faktor 3 do 4 višja kot v Sloveniji, na Švedskem pa je od slovenske višja za faktor 5 do 7.

Slika 1: Število novih dnevnih smrti na milijon prebivalcev: Slovenija, Švedska, ZDA

Nadaljujte z branjem→

Do izpred dobrega desetletja so se večinoma le ameriški politiki pritoževali nad Evrospko unijo (EU), če da, ko pride do problema, ni enotne telefonske številke v EU, na katero poklicati. Po začetku finančne krize leta 2008, imamo podobno težavo vsi državljani njenih članic. Ko naša država zaide v težave, ni nikogar v celotni EU, na katerega bi lahko računali, da nam bo pomagal.

Kljub vsej pompoznosti skupnih evropskih institucij, ki so se nadgrajevale dolgih 60 let, je v času krize vsaka država prepuščena sama sebi. Evropska komisija, kot nekakšna vlada EU, nima pametnih rešitev. Računate lahko le na to, da bo predlagana rešitev politično usklajena, vendar pa neužitna in neuporabna. Računate lahko na to, da v času krize izgine solidarnost med članicami EU. Vsaka država je pri reševanju svojih težav prepuščena sama sebi in se bori zgolj zase. In pri tem lahko računa le na to, da jo bo pri tem evropska birokracija močno ovirala in omejevala pri reševalnih ukrepih, kasneje pa jo držala za vrat glede izpolnjevanja različnih pravil.

Nadaljujte z branjem→

Stanko Štrajn

V spominu Slovencev je gotovo ostala, za nekatere prijetna, za druge ostudna reklama za žavbe za sončenje:« VSAKA IMA SVOJ FAKTOR.« Reklama je na velikih oglasnih panojih postavljenih ob prometnih cestah prikazovala zgolj v tanigice odete manekenke z hrbtne strani, ki so bile različno porjavele, ker je vsaka imela svoj faktor. Reklamni panoji s to reklamo so v javnosti povzročili razburjenje moralističnega dela Slovencev, ki so bili zgroženi nad razvratno lepoto manekenk, na drugi strani pa se je predramil tabor ljubiteljev lepih teles, ki so zagovarjali hedonistične principe življenja in so estetsko uživali ob pogledu na skladne obline manekenk, obarvanih z različnimi faktorji.

Ob epidemiji virusa COVID – 19 se je v javnosti razvnela več ali manj ideološka razprava med verniki naše oblasti in kritiki vseh ukrepov, ki jih naša vlada vneto sprejema da bi obvarovala zdravje svojih državljanov in zagotovila sposobnost davkoplačevalcev poravnavati davke samostojni Sloveniji, ki smo jo pred tremi desetletji v dobri veri izbojevali vsaj za kakšnih naslednjih 1000 let. Vse kaže, da je zaradi ideoloških prepričanj, ki jih ne moremo dati v lonec in iz njih skuhati juhe, pripravljenost javnega prerekanja mnogo večja, kot jo opažamo pri iskanju odgovorov na vprašanja, kaj storiti, da bomo lahko dostojno živeli, da ne bomo trpeli pomanjkanja, da bomo zadovoljevali svoje človeške materialne in kulturne potrebe.

Nadaljujte z branjem→

Odziv na pisma računovodij (med drugim objavljeno na tem blogu)

Spoštovana ga. Tomc Muc, člani Zbornice računovodskih servisov in drugi, ki ste mi poslali javno pismo glede izvajanja predpisov in izplačila plač.

Z napisanim se žal ne morem strinjati.

Mislim da je vlada, predvsem pa član njene posvetovalne skupine mag. Ivan Simič, bivši direktor Davčne uprave Slovenije in Davčne uprave Srbije, dobro predstavil zadeve. Prav tako je generalni direktor Fursa g. Peter Jenko na svoji tiskovni konferenci v torek, dne 7.2.2020 korektno predstavil ukrepe, navodila za izplačilo plač, obračun prispevkov in oddajo REK obrazcev. Če povzamem: plače se izplačujejo na način kot doslej, REK obrazcev se ne oddaja do 23.4.2020. Neumestno je pričakovati, da bo država uspela v tako kratkem času pripraviti potrebne popravke na svojih portalih. Še razvijalci programske opreme imamo težave z spremembo programov v nekaj dneh, pa ne potrebujemo ne razpisov in imamo precej večje kapacitete. Zato je prekinitev delovanja oddajanja obrazcev z zaustavitvijo spletnega servisa dejansko najboljša rešitev v danih okoliščinah.

Nadaljujte z branjem→