Nova slika desetletja: Kitajski križ ameriškega (in evropskega) delavstva

Sedanjih trendov naraščajočega protekcionizma, Trumpove trgovinske vojne in vzpona populizma ni mogoče razumeti brez razumevanja spodnjih treh slik. Slike kažejo korelacijo trendov povečane uvozne penetracije nasploh in uvoznega deleža iz Kitajske na eni ter upada števila delovnih mest v ameriški in evropski industriji na drugi strani. Povezavo lahko imenujemo “Kitajski križ ameriškega (in evropskega) delavstva“, čeprav je bolj pravilen izraz “Globalizacijski križ“. Pač čim bolj so ZDA in EU liberalizirale zunanjo trgovino in čim bolj so ameriške in evropske korporacije investirale v Kitajsko, Mehiko in druge azijske, latinskoameroške in vzhodnoevropske države, tem več delovnih mest v industriji so ustvarile tam ter jih zaprle doma (ali jih ne povečale).

Kdor si zapira oči pred tem dejstvom (in vzporednimi politikami deregulacije in zniževanja davčnih stopenj), ga bo zaton liberalne demokracije in porast političnega populizma v zadnjem desetletju vedno znova presenečal in ga našel nepripravljenega. In ta nepripravljenost v zmerni sredini poltičnega spektra razumeti vzroke naraščajočega nezadovoljstva – v povečani globalizaciji in neenakosti – je enako problematična kot vzpon desnega populizma.

Kitajski križ ameriškega delavstva_1

.

Kitajski križ ameriškega delavstva_2

.

Kitajski križ ameriškega delavstva_3

Vir podatkov: FED in Eurostat, lastne slike.

Če koga zanima celovitejša zgodba, spodaj so slidi za dve moji predavanji na to temo na MBA pri predmetu Global Institutional Economics:

Lect 1- Damijan-Evolution of Globalization

Lect 3- Damijan-Globalization Effects

%d bloggers like this: