O zmotni razlagi pravil javnega naročanja v naročilu za premostitev doline Glinščice

Stanko Štrajn

Zmedo in kazensko ovadbo pri oddaji javnega naročila za premostitev doline Glinščice, kar je v javnosti in v Komisiji za nadzor nad javnimi financami pri obravnavi postopka javnega naročila za premostitev doline Glinščice vzbudilo preverjanje kaj je prav za javni interes, je pravna stroka razlagala napačno in v nasprotju z javnim interesom Slovenije.

Če želimo pravne norme pravilno uporabljati, ne pa zlorabljati pravo, moramo najprej te norme tudi razumeti. Pokojni profesor dr. Stojan Cigoj je na svojih sijajnih predavanjih študentom ničkolikokrat poudaril, da terja pravilna uporaba prava predvsem pravilno razumevanje prava, kar je mogoče doseči le z razumnim in intelektualno poštenim tehtanjem pravnih norm. Če pravo razlagamo napačno, ker ga ne razumemo, ali ker ga namerno želimo zlorabiti je posledica nujno škoda, ki jo utrpi, kdor prava ne pozna in ne razume. V primeru napačne uporabe prava javnih naročil pa škodo utrpi proračun Slovenije in s tem vsi slovenski državljani.

2TDK je povsem napačno ocenil, da je »prisiljen kot nedopustno izločiti najugodnejšo ponudbo«, ki je bila za 5,5 milijona evrov cenejša od naslednje ponudbe konzorcija Kolektor CPG, RIKA in POMGRADA, po tem ko je na zahtevo mnogo dražjega ponudnika po ponovnem preverjanju sam, brez sodelovanja najugodnejšega ponudnika konzorcija MARKOMARK NIVAL, NIVAL INVEST in EKOREL ugotovil, da je najugodnejša ponudba nedopustna, ker naj ne bi izkazovala izpolnjevanja zahtevanih referenc po razpisnih pogojih, ker podporni zid po referenčnem potrdilu občine Pesnica naj ne bi bil visok 8m. V medijih je 2TDK oznanil, da je predmetno referenčno potrdilo ponarejeno, v svoji odločitvi o razveljavitvi razpisa pa trdi le, da referenca ni ustrezna, ker po ugotovitvah naročnika predmetni zid ni visok 8 metrov.

Ne glede na vprašanje, koliko je predmetni zid, zaradi katerega se lahko povzroči javnemu interesu vsaj za 5,5 milijonov evrov škode, res visok, 2TDK ni bil prisiljen najugodnejše ponudbe razglasiti za nedopustno, ker bi lahko po 5. odstavku 89. člena Zakona o javnem naročanju najugodnejšega ponudnika pozval k pojasnilom njegove ponudbe, k odpravi napak in k dopolnitvi ponudbe z predložitvijo drugega referenčnega potrdila ali celo z nadomestitvijo napovedanega podizvajalca z drugim podizvajalcem, ki bi imel ustrezno referenco.

Predsednik Državne revizijske komisije g. Samo Červek je sledil razlagam nekaterih odvetnikov, strokovnjakov za pravo javnih naročil, in na seji Komisije za nadzor nad javnimi financami v Državnem zboru potrdil, da izločitev najugodnejše ponudbe ni bila nujna in da bi 2TDK lahko pozval najugodnejšega ponudnika k pojasnilom, popravi in dopolnitvam ponudbe, vendar pa to ni njegova dolžnost.

Smisel javnega naročanja je po osnovnih načelih Zakona o javnih naročilih zagotoviti oddajo javnih naročil najugodnejšemu ponudniku, ki je sposoben za ponujeno ceno v zahtevanem roku kvalitetno izvesti v javnem naročilu naročena dela. Zato je možno vse določbe zakona razumeti in razlagati le tako, da je javni naročnik dolžan v okviru pravnih možnosti odločati tako, da doseže cilj javnega naročila, torej da naročeno delo odda najugodnejšemu ponudniku, ne pa tako, da najugodnejšega ponudnika izloči, čeprav izločitev ni nujna. Če določbo 5. odstavka 89. čl. Zakona o javnem naročanju razlagamo tako, da ima naročnik prosto izbiro, da se odloči kdaj bo zahteval pojasnila, popravke ali dopolnitve ponudbe v nasprotju z zakonom razlagamo zakon tako, da ima naročnik pravico samovoljnega presojanja, kako bo ravnal, če je karkoli v ponudbi takšnega, da vzbuja njegov dvom v pravilnost podatkov in informacij v ponudbi. Javni naročnik ne sme ravnati arbitrarno, temveč mora uporabiti pravne možnosti zato, da uveljavi temeljne cilje zakona.

Če bi zakonodajalec v 5. odstavku 89 čl. namesto besede »lahko« uporabil besedo »mora«, bi po razlagah pravnih strokovnjakov, ki ne zmorejo razmisleka izven črkobralskega razumevanja prava, bil naročnik dolžan pozvati najugodnejšega ponudnika k pojasnilom, popravku ali k dopolnitvi ponudbe. Toda takšna dikcija bi pomenila, da bi naročnik moral v vsakem primeru kakršne koli napake ali nejasnosti ponudbe pozivati ponudnika k pojasnjevanju, popravljanju in dopolnjevanju, pa čeprav bi šlo za napake ali nejasnosti, ki jih naročnik z uporabo zdrave pameti in razumevanja ponudbe v strokovni skrbni preveritvi ponudb tudi sam ugotovi, oceni in takšne različne lapsuse sam, na podlagi pravilne razlage ponudbe, odpravi, tako da upošteva pravo vsebino ponudbe. Prav zato je edino smiselna uporaba besede »lahko«, ki odpira naročniku možnost smiselnega in pravilnega razumevanja vsebine ponudbe in preprečuje možnost neumestnega zlorabljanja pameti in poštenja pri razlagi vsebine ponudbe. Prav zato ima naročnik možnost preveriti prispele ponudbe tudi z vpogledom v javne registre in s strokovnimi razlagami ponudbenih vsebin, ki jih zagotovi znotraj svojih strokovnih komisij za oceno ponudb. Naročnik ima torej dolžnost ponudbe strokovno in pravilno preveriti in oceniti, v primeru nejasnosti, ki jih ne more sam nedvoumno pojasniti pa mora zahtevati naj nejasnosti in napake pojasni, popravi in dopolni ponudnik. Če so takšna pojasnila, poprave in dopolnitve ponudb dopustne in zadostne, je takšna pojasnjena, popravljena ali dopolnjena ponudba dopustna in je naročnik nima pravice izločiti.

Vsekakor naročnik po zakonu o javnem naročanju ni dolžan vlagati kazenskih ovadb, čeprav sicer tudi to lahko stori, če ima za sum, da je bilo v zvezi s neko ponudbo storjeno kakšno kaznivo dejanje izkazane utemeljene razloge. Vložena kazenska ovadba je predmet kazenskega postopka, ne more pa naročnik s kazenskimi ovadbami nadomestiti svoje dolžnosti pravilnega vodenja postopka javnega naročanja. Če je kazenska ovadba nesmiselna, bo takšna ovadba prej ali slej zavržena, če pa se izkaže, da je res kdo na primer karkoli ponaredil, bo takšen storilec deležen kazenskega postopka, kar pa seveda ne more v rokih opredeljenih v postopkih javnega naročanja pripeljati do pravočasne oddaje javnega naročila. Povedano drugače, mešanje kazenskih predpisov z javnim naročanjem ne prispeva k pravilni oddaji javnih naročil, pač pa preusmerja pozornost od bistvenih vprašanj javnega naročanja in služi ustrahovanju ponudnikov, ne pa k pravočasni, kvalitetni in cenovno ugodni izvedbi del, ki so predmet javnega naročila.

Če bralec pogleda še povezavo, na kateri so objavljene svetovalne pogodbe, ki jih je sklenila 2TDK, lahko ugotovi, da je uprava 2TDK družbe z zaposlenimi 21 strokovnjaki dodatno okrepljena z množico vrhunskih svetovalcev. Vsi ti svetovalci obilno obirajo plodove razpolaganja 2TDK s proračunskim denarjem. Vidimo, da tako množično svetovanje ne zadošča, da bi 2TDK vodila oddajo javnih naročil skladno z zakonom in v javno korist in da tudi vsi svetovalci skupaj in vsak posebej ne zmorejo zavesti razsodnih ljudi, da bi verjeli, da trošenje proračunskih sredstev, ki si ga privošči 2TDK s podporo resorne ministrice in Vlade, koristi Sloveniji in njenim državljanom. Vsekakor je ogled navedene povezave nujen, ker nazorno prikazuje vse, kar razlagam v tej razlagi zmotne uporabe prava, kot ga izvaja 2TDK z vsemi svojimi svetovalci vred.

Profesor Boštjan M. Zupančič dosledno zastopa stališče, da bi morali vsi, ki so upravičeni sprejemati odločitve v okviru pravnega urejanja družbenih razmerij, predvsem imeti dovolj znanja, pameti in poštenja, če želimo v sodobni civilizirani družbi uveljaviti vladavino prava. Če 2TDK kot javni naročnik ne premore dovolj navedenih zahtevanih lastnosti, da bi v javnem interesu korektno vodil trenutno največjo investicijo v Sloveniji, bi to pomanjkljivost morali nadomestiti 2TDK nadrejeni organi, predvsem resorna ministrica Alenka Bratušek in predsednik Vlade Marjan Šarec, ki imata dovolj pristojnosti, da bi lahko 2TDK prisilila k pravilnemu in razumnemu odločanju v javno korist. Toda kaj, ko pa resorna ministrica prav to nepoznavanje prava ali namerno zlorabljanje prava 100% podpira, predsednik Vlade pa žal ne stori nič več, kot da javno razlaga, da ne bo dovolil, da bi šla karavana dalje, čeprav psi lajajo in da svoji ministrici zaupa, dokler ne bodo pristojni organi pregona ugotovili, da ravna proti zakonito.

Ali bo Državna revizijska komisija zmogla preseči pravno napačne interpretacije nekaterih pravnih strokovnjakov, bo pokazala njena odločitev v postopku pravnega varstva po vloženi reviziji. Toda če bo DKOM zavzel enako napačno razlago, kot jo je poslancem državnega zbora razložil njen predsednik Samo Červek, lahko pričakujemo, da bo celo DKOM s svojo prakso omogočil nadaljnje škodovanje javnemu interesu Slovenije, saj zgolj javno opozarjanje in medijska objava ne moreta uveljaviti pravilne uporabe pravil javnega naročanja, če naročniki in celo pristojni organi varuhov vladavine prava nekritično sprejemajo pravno napačne razlage nekaterih odvetnikov, ki se predstavljajo kot strokovnjaki za pravo javnega naročanja.

2 responses

  1. Družba 2TDK odloča skladno z zakonskimi določili, neodvisno in nepristransko. V postopku oddaje javnega naročila »Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper« je strokovna komisija naročnika sprejela odločitev, da se vse tri prispele ponudbe zavrnejo kot nedopustne in razveljavila javno naročilo. Končno odločitev bo sprejela Državna revizijska komisija, kjer trenutno poteka revizijski postopek.

    Strokovna komisija naročnika je v okviru pregleda ponudb ponudnikov Kolektor CPG d.o.o., Riko, d.o.o. in Pomgrad d.d. ter ponudnikov Godina gradbeništvo in druge storitve d.o.o. in Adriaplan d.o.o. pri analizi cene obeh ponudnikov ugotovila, da ponudbeni ceni presegata naročnikova zagotovljena finančna sredstva, zato sta skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 nedopustni in ju je zavrnila.

    Strokovna komisija naročnika je v okviru pregleda in ocenjevanja ponudbe ponudnikov Markomark Nival, d. o. o., Nival Invest, d. o. o. in Ekorel, d. o. o., pridobila neodvisno strokovno mnenje gradbene stroke in tudi druge dokumente, iz katerih izhaja, da je v ponudbi predložena referenčna izjava neustrezna. Ker v konkretni zadevi obstoji sum ponareditve referenčne izjave, je naročnik po podrobnejši preučitvi vseh relevantnih dejstev ustrezno ukrepal.

    Ob tem je potrebno pojasniti, da iz sodne prakse Sodišča EU in Državne revizijske komisije izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da javni naročnik od ponudnika, čigar ponudba po njegovi oceni ni natančna ali v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati njenih sprememb.

    S tem končujemo naše odgovore na zapise g. Štrajna.

    Martin Tomažin, predstavnik za odnose z javnostmi in ekipa 2TDK

  2. Mnenje Elea IC ni nepristransko strokovno mnenje nepristranskega strokovnjaka, ker je Elea IC projektant PZI projektov za 2TDK in je njegov izvajalec.
    Koliko je mnenje nadzornega inženirja in projektanta PID projektov spornega referenčnega zidu nepristransko ne vem, ker mi ni znano v kakšnih razmerjih je g. Metod Kranjec z 2TDK in zato ne vem, koliko je njegovo mnenje verodostojno in nepristransko, vsekakor pa njegov PID projekt, ki ga je izročil 2TDK in ga ni dostavil naročniku, ki ga je naročil in plačal in ki nima geološko geomehanskega poročila, niti nima geodetskih meritev izvedenih v času gradnje referenčnega zidu, in tudi ni v skladu z gradbenim dnevnikom in tudi nima s strani odgovornega vodje del podpisane izjave o zanesljivosti objekta, ne more biti strokovno in pravilno izdelan PID projekt, saj ni izdelan v skladu z veljavnimi gradbenimi predpisi.
    Tudi ne morem vedeti, kaj bo odločila Državna revizijska komisija, a naj odloči karkoli, dejstvo je, da 2TDK ni ravnal v skladu z 5. odstavkom 89. čl ZJN-3 in ni niti poizkusil uporabiti možnosti, ki bi jih lahko uporabil, če bi želel oddati naročilo najugodnejšemu naročniku.
    Veseli me, da ste na moje pisanje v Damijanovem blogu podali v zadnjih treh letih prvič dva komentarja.
    Vsekakor je vaša odločitev, da končujete vaše odgovore na moja pisanja za vas pravilna, ker je res bolje, da se enako kot do sedaj zavijete v molk, kot da neargumentirano skušate zavesti slovensko javnost, da 2TDK dela gospodarno in v javno korist.
    Ali boste še kaj odgovorili, ali boste raje molčali ne vem, vsekakor pa ocenjujem, da boste trošenje javnega denarja pri gradnji drugega tira Divača -Koper če ne meni, morali pojasnjevati Vladi, resornemu ministrstvu in poslancem v Državnem zboru.Vsekakor boste vi in vaša ekipa 2TDK pri opravičevanju vodenja izgradnje drugega tira Divača – Koper imeli zahtevno nalogo. Ker ne razumete, kar vam v mojih člankih sporočam in mojih stališč ne upoštevate, vaše opravičevanje dela 2TDK ne bo ne lahko, ne enostavno.

%d bloggers like this: