Vsi protikoronski zakoni so polni nejasnosti, ki puščajo možnost različnih interpretacij. Te pa običajno gredo v škodo šibkejših, torej tistih, ki zaprosijo za “pomoč”. V nadaljevanju navajam dva primera nejasnosti glede kreditiranja podjetij s strani bank.

Prvi primer se nanaša odobritev moratorija za posojila podjetjem, kot je določen v specialnem Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev – ZIUOPOK (Uradni list RS, št. 36/20, 28. 3. 2020). ZIUOPOK, ki je začel veljati 29.3.2020, naj bi nalagal bankam brezpogojno odobritev moratorija za posojila podjetjem, ki so na podlagi odloka morala prenehati opravljati storitve. Moratorij bi po dikciji 5. odstavka 2. člena ZIUOPOK morala banka odobriti brezpogojno, zgolj na podlagi vloge kreditojemalca, in to za 12 mesecev.

Realnost pa je daleč od tega.

Nadaljujte z branjem→

Drago Babič

Po prvem »korona zakonu«, ki je imel namen zagotoviti državljanom dovolj denarja za preživetje zaustavitve gospodarstva zaradi epidemije, dobivamo drugi korona zakon, ki je namenjen predvsem hitremu ponovnem zagonu gospodarstva po omilitvi epidemije. Najavljen je še tretji korona zakon, ki bi naslavljal bolj dolgoročne probleme bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja po krizi, ko se pričakuje tako splošno zmanjšanje kot tudi strukturno spreminjanje povpraševanja.

Cilj navedenega zakona je predvsem olajšati pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Kot način zagotovitve likvidnosti zakon ponuja zavarovanje bančnih kreditov s poroštvom Republike Slovenije.

Po mojem mnenju je tak pristop preveč enostranski in pomanjkljiv, saj naslavlja le eno stran – to je nudi varnost bančnemu sistemu pri posojanju gospodarstvu, medtem ko zanemarja drugo stran – podjetja, pri katerih pa ne bo glavni problem likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim upadom povpraševanja že takoj po krizi.

Nadaljujte z branjem→

Odziv Stonesov na največjo krizo sodobnega časa. Standardno dober, pač Stonesi. Toda, kar se mene tiče, manj prepričljiv od Springsteenovega odziva na 9/11 z “Empty Skies”.

.

Nadaljujte z branjem→

Napovednik

Ključna pomanjkljivost obeh vladnih »protikoronskih zakonov« (PKP-1 poroštvenega zakona) je, da se ne dotika reševanja problema izpada prihodkov gospodarskih subjektov, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih ukrepov glede zajezitve epidemije. Gre predvsem za dejavnosti gostinstva, turizma, trgovine (razen z živili), servisnih storitev, dela gradbeništva in montaže ter dela dejavnosti prevoza potnikov. V teh dejavnostih bo prišlo do izpada prihodkov najmanj za obdobje 6 tednov (12.5% letnega prihodka), pri dejavnosti gostinstva in turizma pa do izpada prihodkov najmanj za 10 tednov (20.8% letnega prihodka) in do kasnejšega počasnega in negotovega okrevanja, zaradi česar utegne skupni izpad zrasti na raven med 30 in 50% letnih prihodkov). Prizadeta bodo sicer tudi nekatera večja turistična podjetja, toda glavnina bremena krize bo padla na mikro, majhna in srednja podjetja, ki so najbolj ranljiva.

Za reševanje težav podjetij, ki bodo trajneje prizadeta zaradi vladnih ukrepov (predvsem v gostinstvu in turizmu), je potrebno pripraviti poseben program ukrepov za spodbujanje zagona. Pri slednjih bo nujno treba razmisliti o trajnejši shemi spodbujanja povpraševanja v obdobju od maja do konca leta. Potencialno najbolj smiseln ukrep se zdi neposredni dodatek države k regresu zaposlenih in upokojencev (t.i. dodatek za dopust). Pri čemer bi bil ta dodatek namenski, njegov izkoristek pa časovno omejen. Denimo, da bi vsak zaposlen in upokojenec (lahko tudi otroci, dijaki in študenti) dobil skupen dodatek v višini 400 evrov, ki bi jih bilo mogoče »vnovčiti« zgolj pri nakupih v gostinskih in turističnih obratih do denimo konca leta 2020.

Nadaljujte z branjem→

Komentar se nanaša na osnutek novele prvega, “protikoronskega zakona” (PKP-1 – ZIUZEOP) in na osnutek poroštvenega zakona (ZIUZDLIG).

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (PKP-1 – ZIUZEOP)

Novela zakona sicer prečiščuje nekatere določbe in odpravlja nejasnosti, na drugi pa še naprej pušča nerazumne omejitve glede upravičenosti do pomoči zaradi epidemije in zaradi vladnih ukrepov samih. Hkrati pa še vedno ne rešuje problema izpada dohodkov gospodarskih subjektov v nekaterih dejavnostih, do katerega je prišlo predvsem zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije (več pri komentarju zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, ZIUZDLIG).

Nadaljujte z branjem→

Nekateri za današnji dan, ko naj bi evropski voditelji razpravljali o novih predlogih glede skupnega evropskega reševanja korona krize, pravijo, da naj bi bil odločilen za obstoj evropske integracije. Če po zavrnitvi predloga devetih držav o skupnih evro obveznicah pred dvema tednoma evropski voditelji danes ne bodo sposobni konsenza o enakovrednem načinu financiranja fiskalnih politik, ostane le še retorični odgovor na vprašanje “v čem je smisel zveze držav, če si ne pomagajo prav takrat, ko nekatere najbolj potrebujejo pomoč?“.

No, Španija je v siceršnjem brezidejnem vzdušju v zadnjem hipu izdelala svoj predlog reševalnega mehanizma, ki je tak, da ga načeloma ni mogoče zavrniti. Španija predlaga ustanovitev Evropskega reševalnega sklada v vrednosti 1,500 milijard evrov (10% EU BDP), ki bi se na ravni EU financiral z izdajo perpetualnih obveznic (obveznic brez dospetja). Slednje pomeni, da se glavnica nikoli ne odplača, plačujejo se le obresti. Seveda bi te obveznice lahko odkupila ECB. Iz sklada bi se financirali izdatki za boj proti posledicam korona krize v skladu s škodo, ki so jo utrpele posamezne članice. Pri tem ne bi šlo za kredite, pač pa za neposredne transferje. Gre za realni denar in ne računovodske trike s finančnimi vzvodi. Vsaka država odgovarja za obveznosti sklada zgolj do deleža, ki ga ima v prispevkih za EU proračun. Se pravi, gre za omejeno mutualizacijo dolga.

Nadaljujte z branjem→

Kot sem v zadnjih tednih komentiral v mailih s kolegom Jeranom, ki pridno dnevno objavlja nove projekcije širjenja COVID-19 epidemije za Slovenijo in druge države s prilagojenim epidemiološkim SIR modelom:

… ti modeli so zelo problematični. Dajo eno generalno sliko o možni dinamiki epidemije ob fiksnih parametrih, ne morejo pa se uporabljati za napovedovanje. Ogromno je faktorjev, specifičnih za posamezno državo, uvedb novih ukrepov ter idiosinkratičnih šokov (Singapur!), zaradi česar se dinamika epidemije hitro spremeni.

Morda so tile modeli smiselni za Bayesianski pristop, se pravi, da jih sproti ažuriramo z zadnjimi podatki in na tej osnovi naredimo projekcije za dan naprej. Pa tudi tukaj modeli kar močno grešijo.

Epidemiološki modeli pač niso fizika, čeprav temeljijo na sistemu diferencialnih enačb, pač pa so bolj nekje med meteorologijo in ekonomijo, pri čemer sam med temi tremi še najbolj zaupam meteorološkim modelom (pa čeprav vemo, kako zelo zmotljivi so lahko).

Spodaj je luštna animacija, kako je z modelskimi projekcijami težko ujeti dejansko dinamiko širjenja epidemije.

Podatki za teden pred Veliko nočjo so kazali, da se je poraba električne energije (EE), ki je nekakšen indikator gospodarske aktivnosti v realnem času, zmanjšala za dobrih 16% glede na isti teden v letu 2019. Zaradi ažuriranja podatkov so se podatki za teden pred Veliko nočjo sicer nekoliko popravili navzgor, zato je bil padec porabe EE v tistem tednu  glede na isto obdobje lani sicer nekoliko manjši (14.7% namesto 16.4%).

Glede na napovedi odpiranja nekaterih velikih industrijskih obratov po Veliki noči (Revoz, Gorenje, BSH itd.) smo pričakovali, da se bo gospodarska aktivnostt in s tem poraba EE dvignila z dna. Vendar se po zadnjih podatkih (ki se bodo sicer še ažurirali v naslednjih dneh) to ni zgodilo. Nasprotno, poraba EE se je zmanjšala na raven, ki je za skoraj 19% nižja kot v istem tednu aprila 2019. Ob upoštevanju, da je bil ponedeljek dela prost dan, pa povprečje za ostale 4 dni delovnega tedna kaže upad porabe EE za 15.6% glede na isto obdobje lani.

Nadaljujte z branjem→