Infrastrukturni sklad, ki ga predlagam kot enega izmed ključnih ukrepov za stimuliranje gospodarstva ob ohlajanju gospodarske dinamike, ni seveda nič posebno novega. Je SPV (Special Purpose Vehicle), posebni mehanizem za financiranje ključnih investicij v okoliščinah, ko so si vlade po neumnosti nadele prisilne jopiče v obliki bedastega numeričnega fiskalnega pravila. Polovica članic EU je infrastrukturne investicije odvojila v poseben sklad oziroma na nek način izvzela iz integralnega proračuna in se tako izognila omejitvam fiskalnega pravila. Nemški minister za gospodarstvo je za financiranje stroškov klimatskega prehoda oziroma dekarbonizacije predlagal t.i. “državljanske obveznice”, katerih “lepota” je tudi v tem, da jih statistika javnega dolga ne zajame.

Infrastrukturni sklad po mojem predlogu je zgolj zelo transparenten način financiranja investicij v javno infrastrukturo in energetiko, ki omogoča mešanje različnih finančnih virov (od infrastrukturnih obveznic prek posojil mednarodnih institucionalnih bank (EBRD, EIB) do kreditov komercialnih bank).

Zabavno pa je, kot me je danes obvestil moj vir, da je podoben način financiranja (t.i. MEFO obveznice; obveznice družbe Metallforschungsgesellschaft) uporabila že Nemčija v 1930-ih letih za stimuliranje gospodarstva v času velike depresije in deflacije (glejte spodaj) in fiskalnega stiskanja. Tam je sicer šlo za psevdo-privatno družbo, tukaj pa za javni sklad. Praktično edini problem tega mehanizma v tedanji Nemčiji je bil, da je bil morda preveč uspešen. Na uspehu tega mehanizma je ob okrevanju gospodarstva temeljila tudi Hitlerjeva uspešna oboroževalna ekspanzija in podpora nacističnemu režimu v javnosti. Zabavno je, da se morajo danes evropske države posluževati podobnega mehanizma kot v 1930-ih. Očitno živimo podobne čase in se ničesar nismo naučili iz zgodovine.

Preberite si spodnjo zgodbo (thread) Davida Ficklinga. Sicer pa je tukaj še lep članek o Hjalmarju Schachtu, mastermindu tega mehanizma in kreatorju nemškega gospodarskega vzpona v 1930-ih, sicer pa čarovniku, ki je pred tem zaslovel s tem, da je z eno potezo izničil nemško hiperinflacijo. Tukaj pa je še link na avtobiografijo tega čarovnika in o njegovih čudežnih, vendar danes pozabljenih ekonomskih politikah.

Nadaljujte z branjem→

Ameriška korporativna elita je zadnjega pol stoletja prek financiranja različnih konzervativnih fundacij in think-tankov (Heritage, Hoover, Fraser Institute, American Enterprise Institute itd.) financirala številne raziskave in ekspertna mnenja, ki so služila kot naročena ekspertna mnenja z vnaprej znanimi sklepi. In s tem naredila ogromno družbeno škodo. Škodo za socialno državo, za povečanje neenakosti, za povečanje družbene in politične nestabilnosti, za klimatske spremembe ter za ugled stroke in znanosti.

Drago Babič

Zaradi segrevanja planeta, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov (TP), bomo morali tudi v Sloveniji pospešeno opuščati fosilna goriva in jih nadomeščati z brezogljičnimi viri energije. Posebno odmevna je zahteva, da moramo čim prej zaustaviti proizvodnjo elektrike iz premoga v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), ki je pri nas največji posamični proizvajalec TP. Poleg TEŠ, ki z dvema blokoma letno proizvede 4 teravatne ure (1 TWh je milijarda kilovatnih ur) elektrike, imamo v Sloveniji še nekaj manjših termoelektrarn na fosilna goriva, ki so v letu 2017 predale v omrežje še 1 TWh elektrike.

V tem prispevku najprej odgovarjam, kako nadomestiti teh 5 TWh elektrike letno iz premoga z obnovljivimi viri energije (OVE), to je z hidro, sončno in vetrno energijo. V nadaljevanju pa podajam nekaj misli, ali lahko podobno nadomestimo še ostala fosilna goriva, predvsem naftne derivate v prometu, koliko bi nas vse to stalo in kakšen širši pomen bi imel tak zeleni prehod v energetiki.

Nadaljujte z branjem→

Ohlajanje gospodarskle dinamike v evro območju (predvsem Nemčiji, ki je na robu recesije) je po pričakovanju z zamikom zajelo tudi Slovenijo. UMAR je napoved gospodarske rasti za letos znižal na 2.8%. Ob tem je iz vladnih krogov kot naravna reakcija prišla napoved ostrega fiskalnega varčevanja. Kar je, simptomatično, povsem napačen odziv na ohlajanje gospodarstva oziroma recesijo. Znižanje javnih izdatkov še dodatno zmanjša agregatno povpraševanje (=BDP) in s tem še poglobi recesijo.  Posledično pa zaradi podaljšane recesije tudi kumulativno bolj poveča fiskalni deficit (in s tem javni dolg) kot pa če bi vlada hitro reagirala z javnim (deficitnim) financiranjem infrastrukturnih projektov. Mnogi odločevalci (širša javnost pa sploh ne) te preproste aritmetike, empirično dokazane v desetletjih makroekonomskih gospodarskih ciklov, ne razumejo in na krizo instinktivno reagirajo z zmanjšanjem porabe.

Kakšen je pravi odziv na ohlajanje gospodarstva? Spodaj je kratka prezentacija (kliknite na sliko), ki pokaže optimalni odziv vlade na negativni šok v agregatnem povpraševanju.

Nadaljujte z branjem→

Olivier Blanchard o neučinkovitosti in. kntraproduktivnosti monetarne politike po določeni nizki obrestni meri (ko pride do točke obrata) in potrebi po uporabi fiskalne politike. Ko bi vsaj bil, enako odločno kot sedaj, zagovornik te politike pred sedmimi leti, ko sta bila z Lagardeovo na čelu IMF. No,  morda pa ga Lagardeova vzame za glavnega ekonomista na ECB.

• How Democracy Dies, American-Style – Paul Krugman
• What is a fair pension system? – Thomas Piketty
• Should We Worry About Income Gaps Within or Between Countries? – Dani Rodrik
• Automation and jobs: When technology boosts employment – VoxEU
• Brain: How to optimize decision making? – EurekAlert!
• Do cash transfers work – Federal Reserve Bank of Minneapolis
• What People Say About the Economy Can Set Off a Recession – Robert Shiller
• Repeated periods of poverty accelerate the ageing process – EurekAlert!
• A Requiem for the Fiscal Theory of the Price Level – Roger E. A. Farmer

Branko Milanović napoveduje svojo novo knjigo “Capitalism, Alone“, ki bo izšla naslednjo pomlad. V podcastu na WBUR pojasnjuje, da je določena mera neenakosti nujna kot spodbuda za rast in razvoj, koliko neenakosti prenese kapitalizem, da ostane vzdržen kot družbeni sistem ter kaj je treba narediti za vzdržen kapitalizem. Razumni pogledi Milanovića ne bodo všeč ne ultra levičarjem in ne hard core konzervativcem. …kar pa je dejansko velik kompliment.

On whether inequality is required in order for capitalism to function

“Let me answer this question by saying first: yes, indeed, it is absolutely required. But, secondly, I have to also qualify that by saying that many people, actually — when they ask that question — imagine that inequality is some kind of a binary variable. Which means either you have inequality, or you don’t have inequality. The reality, of course, is much more complex. You should think of inequality like the way that you measure, for example, temperature, or weight and so on. It’s a continuous variable. So, the question that we have to ask [is]: is inequality that we have now actually bad for growth, and bad for social stability and bad for, basically, what we call [in] economics, intergenerational equality? In other words, equality of opportunity. So, let me just say it again, I think it is bad for growth. It is bad for social stability, and it is bad for equality of chances, or equality of opportunity.”

Nadaljujte z branjem→