Kako se odzvati na ohlajanje gospodarstva: Varčevanje, znižanje davkov ali povečanje investicij ?

Ohlajanje gospodarskle dinamike v evro območju (predvsem Nemčiji, ki je na robu recesije) je po pričakovanju z zamikom zajelo tudi Slovenijo. UMAR je napoved gospodarske rasti za letos znižal na 2.8%. Ob tem je iz vladnih krogov kot naravna reakcija prišla napoved ostrega fiskalnega varčevanja. Kar je, simptomatično, povsem napačen odziv na ohlajanje gospodarstva oziroma recesijo. Znižanje javnih izdatkov še dodatno zmanjša agregatno povpraševanje (=BDP) in s tem še poglobi recesijo.  Posledično pa zaradi podaljšane recesije tudi kumulativno bolj poveča fiskalni deficit (in s tem javni dolg) kot pa če bi vlada hitro reagirala z javnim (deficitnim) financiranjem infrastrukturnih projektov. Mnogi odločevalci (širša javnost pa sploh ne) te preproste aritmetike, empirično dokazane v desetletjih makroekonomskih gospodarskih ciklov, ne razumejo in na krizo instinktivno reagirajo z zmanjšanjem porabe.

Kakšen je pravi odziv na ohlajanje gospodarstva? Spodaj je kratka prezentacija (kliknite na sliko), ki pokaže optimalni odziv vlade na negativni šok v agregatnem povpraševanju.

Odziv na krizo

V prezentaciji so štirje ključni poudarki. Prvič, zmanjšanje javnih izdatkov je absolutno napačen odziv na krizo, znižanje davkov je nizko (ali povsem) neučinkovito ob povpraševalnem šoku, pomembno je povečati javne investicije, ki neposredno povečujejo agregatno povpraševanje (povečanje BDP) in zaposlenost.

Drugič, javne investicije v infrastrukturo (prometna infrastruktura, energetika, energetska sanacija stavb itd.) so najbolj učinkovit stimulus v času recesije:

  • Javna infrastruktura so krogotok & temelj delovanja države
  • Investicije v infrastrukturo
    • so ključni dejavnik spodbujanja gospodarskega razvoja
  • Dvojni pomen javnih investicij v infrastrukturo:
    • Spodbujanje dolgoročnega gospodarskega razvoja prek zagotavljanja ključnih pogojev za poslovanje podjetij (vpliv na potencialni output),
    • Stimuliranje kratko- in srednjeročne dinamike BDP (zmanjševanje negativnega odstopanja aktualnega BDP od potencialnega v času recesije)
  • Javne investicije v infrastrukturo so najbolj učinkovit stimulus v času recesije
    • Neposredno povečujejo gospodarsko aktivnost in zaposlenost v času, ko izpade zasebno trošenje in investicije.

Tretjič, vlada mora zagotoviti tako ustrezno višino fiskalnega stimulusa prek investicij kot tudi ustrezni mehanizem učinkovitega financiranja javnih investicij. Pri slednjem je pomembna ustanovitev Infrastrukturnega sklada, ki je izločen iz proračuna (ne zapade pravilom Fiskalnega pakta in SGP):

  • Izločitev investicij v javno infrastrukturo in investicijskega vzdrževanja iz proračuna RS v poseben sklad (kot ostale članice EU)
  • Namen: uravnavanje in stabilizacija ekonomskih oscilacij z javnimi investicijami
  • Prednost: javne investicije niso zavezane pravilom in omejitvam SGP in FP
  • Velikost sklada: 3% BDP, kar omogoča uravnavanje negativnih šokov v obsegu do 5-6% BDP
  • V sklad se prenese javna prometna infrastruktura, razen avtocest
  • Pogodba z državo o vzdrževanju infrastrukture (OGJS), kar je vir odplačevanja finančnih obveznosti
  • Financiranje s 30 ali 50-letnimi obveznicami – “zakleniti” (izkoristiti) sedanje ničelne ali negativne obr. mere (+SDH, EIB, EBRD, komercialne banke)

Pomembna je tudi ustanovitev Investicijske pisarne, ki bo skrbela za presojo upravičenosti projektov za javno financiranje in oceno njihovih učinkov.

In četrtič, potrebno je zagotoviti, da bo maksimalni del stimulativnih učinkov ostal doma (spodbujal domači BDP in domača delovna mesta):

  • Pomembno je, kdo – domači ali tuji – ponudnik dobi posel na razpisih
  • Če posel gradnje infrastrukture dobi domače podjetje:
    • od 100 mio evrov posla gre 27 mio za uvožene inpute, preostalih 73 mio pa se razdeli med domačimi subjekti (27 mio za neto plače, 28 mio za poslovni presežek in 18 mio za davke)
  • Če posel dobi tuje podjetje:
    • v Sloveniji ostane le okrog 20 mio, preostanek se prelije v tujino
  • Od tipičnega gradbenega projekta v enaki vrednosti torej v primeru izbire domačega izvajalca v Sloveniji ostane v povprečju 73% vrednosti posla, v primeru izbire tujega izvajalca pa le 20%.
  • Pri investicijah iz javnih sredstvih, moramo gledati celotne makroekonomske učinke (rast BDP, zaposlenost, razvoj) in ne zgolj končne cene.

One response

  1. “Pomembno je, kdo – domači ali tuji – ponudnik dobi posel na razpisih”

    Aleluja,…končno!!!.

    Tudi ekonomska stroka končno dojema , da ni vseeno kdo dela, pa kdo je lastnik,….Saj ni treba izumljati tople vode, samo pogledati je treba kako to, v okviru evropskih predpisov, poteka pri sosedih v Avstriji in Nemčiji.

%d bloggers like this: