(po posvetovanju z zaskrbljenimi epidemiologi in zdravniki)

Slovenija in vsi njeni državljani in državljanke smo v izredno resnem položaju. Sistem javnega zdravstva preprosto ne zmore več v celoti pomagati vsem, ki so pomoči potrebni.

Mnogi verodostojni podatki kažejo, da drugi val ne upada, ampak doživljamo fazo kontinuirane prisotnosti virusa, ki se najhitreje širi v manjših in večjih žariščih, kot so družine in delovne organizacije, še posebej zaskrbljujoče pa, da tudi v domovih za starejše občane in bolnišnicah. Zadnje številke znova kažejo 26% pozitivnih med vsemi testiranimi. Če upoštevamo dejstvo, da je bil način testiranja pred kratkim bistevno spremenjen, saj se testirajo le še starejši od 60 let in zdravstveno osebje, so številke v resnici še višje.

Podatki kažejo, da bo okoli 5 odstotkov vseh pozitivnih – torej realno višjih številk od testiranih! – v sedmih do desetih dneh končalo v bolnišnici, med pol odstotka in enim odstotkom pa na intenzivni negi. Če se epidemija ne umiri, bo po podatkih Inštituta Jožef Štefan decembra v bolnišnicah 3,400 pacientov, na intenzivni negi pa 800. Takšnih kapacitet Slovenija nima!

Nadaljujte z branjem→

… je kot tale finalni šprint Rogliča, ko je nasprotnik že zmagoslavno dvignil roke:

No, zdaj pa glejte v živo ta fotofiniš v Georgiji.

Nadaljujte z branjem→

Glede na porabo električne energije (EE) je konec oktobra slovensko gospodarstvo po natanko sedmih mesecih od vrhunca prvega vala epidemije skoraj povsem okrevalo. Poraba EE v delovnem tednu je bila proti koncu oktobra le še za 1% nižja kot lani v istem času. V povsem zadnjem delovnem tednu oktobra je celo za dobrih 11% presegala lansko, vendar je to efekt različnega timinga krompirjevih počitnic. Seveda pa to velja predvsem za industrijo, storitvene dejavnosti so še vedno precej pod lanskimi številkami (več o tem naslednji teden, ko bodo na voljo novi podatki).

Drugi val epidemije od začetka oktobra naprej na samo industrijo še ni imel vpliva. Tudi lockdown še ne. V tem lockdownu je pričakovati manjši odklon navzdol kot v prvem (med sredino marca in začetkom maja), saj je zaprt manjši del gospodarstva, podjetja pa so nanj bolje pripravljena. Tudi z oblikami dela na daljavo oziroma od doma, kar pa vpliva neposredno predvsem na storitvene dejavnosti, ne pa na industrijo.

Drugi val epidemije v Sloveniji dobiva dramatične razsežnosti, saj se že nekaj dni zapored število dnevnih smrti giblje med 25 in 30. To so nepredstavljive številke glede na prvi val spomladi letos. Do danes je z (ali zaradi) Covid okužbe umrlo že 471 ljudi, od tega do konca julija letos le 119, do konca avgusta pa 128. Torej je v tem drugem valu umrlo že 3-krat več okuženih kot v prvem valu.

Le tri tedne nazaj, ko sem delal eno predstavitev, je zgornja slika iz Covid-19 Sledilnika izgledala še tako: imeli smo le 10,683 okužb (3-krat manj kot danes) in “le” 176 umrlih, danes jih imamo skoraj 300 več. Primerjava je strašljiva.

Vir: Covid-19 Sledilnik

Nadaljujte z branjem→

Kaj bi dobili, če bi to spodnjo aktualno ameriško zgodbo iz uvodnika jutrišnjega The Economista prenesli v slovenske razmere? Paralele so zelo zanimive.

As Joe Biden closes in on victory, his success signals a rejection of Donald Trump. Only once in the past 40 years has a president been denied a second term. Mr Trump will lose the popular vote by, we reckon, 52% to 47%—only the electoral college’s bias towards rural voters saved him from a crushing defeat. A Biden White House would also set a wholly new tone. The all-caps tweets and the constant needling of partisan divisions would go. So would the self-dealing, the habitual lying and the use of government departments to pursue personal vendettas. Mr Biden is a decent man who, after the polls closed, vowed to govern as a unifier. His victory would change American policy in areas from climate to immigration.

Vir: The Economist

Spodnja mapa, ki kaže razporeditev glasov na ameriških predsedniških volitvah v 2020, je zanimiva sama po sebi (modro so večinsko demokratski glasovi, rdeče pa večinsko republikanski glasovi). Pokaže to drastično urbano – ruralno politično polarizacijo v ZDA. Praktično vsi urbani predeli ZDA, kjer je večja koncentracija višje izobraženih in višje kvalificiranih volilcev, kjer so univerzitetna središča in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, so modri. Rdeči so po pravilu predeli brez univerzitetnih središč.

Vir: New York Times

Nauk iz te zgodbe je seveda, da dostop do kvalitetnega šolstva in izobrazbe volilce naredi bolj progresivne. In če kaj, bi ameriške vlade morale delati na tem boljšem dostopu do izobraževanja. Hkrati pa bi to seveda izboljšalo tudi življenjske perspektive volilcev, zmanjšalo neenakost, posledično pa tudi politično polarizacijo. Prav slednja ruralnim predelom ZDA jemlje to perspektivo. Začaran krog.

Seveda pa se potem konzervativna opcija ne bi imela kje napajati z glasovi.

Gita Gopinath, glavna ekonomistka IMF (sicer pa profesorica na Harvardu) je v današnji kolumni v Financial Timesu izbrisala 50 let “razvoja v vzvratno smer” (neoklasične, neomonetaristične) makroekonomije in uporabila snov srednje ravni učbeniške makroe, ne (več) samo razvitih držav, pač pa globalno gospodarstvo, nahajajo v Keynesovi “likvidnostni pasti” (kot jo sicer predavamo v IS-LM modelu). Se pravi, monetarna politika je za vse standarde nepojmljivo ekspanzivna, obrestne mere so blizu ničle, pa vendar se gospodarstvo ne premakne nikamor, ker vseh teh enormnih količin likvidnosti zaradi hude negotovosti nihče noče uporabiti. Še več, centralne banke bodo zaradi ekstremno nizke inflacije in celo deflacije prisiljene k “ustvarjanju” negativnih obrestnih mer, da bi spodbudile zadolževanje.

In kot pravi standardna makroekonomija v IS-LM modelu, je v takšnem okolju edina učinkovita politika fiskalna. Ergo, Gopinathova poziva države naj se zadolžujejo in začnejo deliti neposredne transferje prebivalstvu in gospodarstvu, naj z javnim denarjem investirajo v zdravstvo ter v zeleno, digitalno in inkluzivno (pravično) prestrukturiranje gospodarstev. To bo za seboj potegnilo tudi zasebne naložbe v iste sektorje in s tem rezultiralo v bolj robustnem in zelenem okrevanju.

Amen.

No, kdo bo neomonetaristom / neoklasikom in neo(kvazi)keynesiancem povedal, da je 50 let njihovega “razvoja v vzvratno smer” šlo v nič? Pa vse te silne Nobelove nagrade za danes ničvredne teorije (ki bazirajo na racionalnih pričakovanjih ultra racionalnih individulistov). Ko “zagusti”, pač na pomoč kličemo državo; ko se racionalni individualisti v strahu skrijejo vsak v svoj kot, angažiramo kolektivno akcijo.*

Nadaljujte z branjem→

Daleč najboljšo, najbolj kompleksno in najbolj zanesljivo napoved ima seveda Nate Silver (538), ki je danes objavil zaključno napoved. Njegova napoved kaže, da ima Biden več kot 90-odstotno verjetnost zmage, …

Nadaljujte z branjem→

Nekaj odlomkov iz petkovega intervjuja v Večeru:

Kako dolgo ima iniciativa KUL rok trajanja? Do kdaj mora biti realizirana? Naslednje leto namreč Slovenija predseduje Svetu EU. Si lahko Slovenija privošči, da takrat pride do menjave vlade?

„Če bo šlo vse idealno, bi od začetka te pobude do tega, da se s konstruktivno nezaupnico zamenja vlada, minila približno dva meseca. Predvsem je tukaj problem zaradi volilnega kongresa stranke DeSUS, ki je postavljen na konec novembra. To nam malce podaljšuje celo zadevo. Težko je pričakovati, da se bo stranka prej opredelila do vstopa v neko drugo koalicijo, preden to predebatirajo in potrdijo na samem kongresu. Če bi se DeSUS odločil vstopiti v to koalicijo, pa tudi SMC, bi lahko bila sredi decembra izglasovana konstruktivna nezaupnica, v sredini januarja pa bi že lahko začela delovati nova vlada. Samo predsedovanje Svetu EU pa ni tako velik problem, saj danes Evropski svet vodi celo zadevo, zato ne more prihajati do kiksov. Predsedovanje lahko vodi tudi vlada v odhajanju. Imeli smo primere predsedovanja v državah celo brez vlade ali z volitvami med predsedovanjem.“

Slovenija se pod aktualno vlado vse bolj umešča v evropski iliberalni tabor, kar je tudi zagata za Bruselj. V Bruslju verjetno ne bodo zelo zaskrbljeni, če pred ali med predsedovanjem pade vlada?

„Točno to. Spreminjanje nacionalnih politično-strateških prioritet je bil eden od razlogov, zakaj smo pripravili pobudo KUL. Slovenija se nevarno približuje drugi strani, uničujejo se demokratične pridobitve po padcu socializma. Oddaljujemo se od jedra progresivnih držav. V Evropi noben ne gleda pozitivno na stvari, ki se dogajajo v Madžarski, Poljski ali na Češkem. Menim, da bi bila v EU s simpatijo sprejeta sprememba oblasti, ki bi bila bolj liberalno, progresivno usmerjena, stran od tako nazadnjaško usmerjenega višegrajskega bloka.“

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje RTV hiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi  primerjavo z rezultati poslovanja družbe SŽ – Potniški promet. Seveda gre za popolnoma različne dejavnosti, podobnost je edino v javnih virih financiranja. Tako kot se RTV financira pretežno z RTV prispevkom (neka oblika javnih sredstev), tudi dve tretjini prihodkov družbe SŽ – Potniški promet prihaja iz javnih virov (iz državnega proračuna kot plačilo za izvajanje Obvezne javne gospodarske službe prevoza potnikov). A tudi tu je razlika precejšnja. Medtem ko je prispevek za RTV že dolga leta nespremenjen, se prispevek proračuna Železnicam za OGJS vsa leta povečuje in Potniški promet posluje z dobičkom. V takratni analizi so bili zanimivi tudi podatki o gibanju plač obeh poslovnih subjektov, katere sem samo omenil. Zato tokrat še objavljam še nekaj podrobnejših številk o tem. Pri tem se bom izognil komentarjem in prikazal samo nekaj osnovnih podatkov, oceno teh razmerij pa prepuščam bralcem.

Nadaljujte z branjem→