Moč opravičila: Jelko Kacin, se slišiva?

Jasmina Držanič

Včeraj je za Covid-19 umrlo 40 ljudi.

Danes pa je vladni govorec za covid-19 tvitnil tole:

https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1326468555215343617

Bistveno bolje bi bilo, če bi vlada RS rekla:

»Prve mesece veliko stvari nismo vedeli in smo se učili in delali napake. Kar sedaj vemo, je, da je najbolj zanesljiv podatek število hospitaliziranih zaradi covid -19, iz tega podatka pa potem ocenjujemo, kakšna je stopnja okužb.

Spoštovani državljani, zdaj vemo, dokler imamo nekje do 5% okuženih med testiranimi, lahko še lokalno identificiramo žarišča in izvajamo ukrepe. Recimo, odredimo karanteno, omogočimo samoizolacijo v turističnih kapacitetah…in za vse to tudi zagotovimo sredstva. (Usmeritev o 5% okuženih med testiranimi je WHO sporočila v maju mesecu, pa smo to nekako preslišali.)

Nadaljujte z branjem

Ekonomika Covid-19 “for dummies” in opcije za ekonomske in zdravstvene politike

Ko dobim tovrstna podučevanja s strani nekaterih glede tega, kaj narediti v takšni krizi, kot je tale, me najprej presune ta gromozanski prepad med vehemenco podučevanja in neznanjem ekonomije na drugi strani. No, potem se hitro zavem, da pač med zaljubljenci v “podjetniški način razmišljanja” objektivno ni znanja makroekonomije in da je treba začeti zelo pri osnovah.

Nadaljujte z branjem

Kaj bo koalicija KUL naredila bolje od te vlade

Nekaj poudarkov iz intervjuja v Svet24:

Kakšni bi bili vaši prvi koraki v boju z epidemijo? Kaj bi storili drugače kot trenutna vlada?

Ko bo nova koalicija prevzela vodenje vlade, predvidoma sredi ali konec januarja naslednje leto, bo tega drugega vala epidemije že konec. V nadaljevanju pa bodo ključni trije projekti. Prvič, priprava na tretji val epidemije, ki bo najverjetneje sledil spomladi. Naše zdravstvene zmogljivosti in DSO-je potrebno tako tehnično kot kadrovsko usposobiti za ta val. Ne smemo dopustiti, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo Janševi vladi, kjer bo po nepotrebnem umrlo nekaj sto ljudi, ker se pač ni pripravila na ta drugi val in ker je prepozno zaprla javno življenje.

Drugič, potrebno bo sanirati posledice te epidemije na povečanje zaostankov in podaljšanje čakalnih vrst. V ta namen bo treba angažirati precej dodatnih javnih sredstev, da bi te zaostanke v kombinaciji z javnimi in zasebnimi izvajalci zmanjšali in prebivalcem omogočili, da hitreje pridejo do potrebne zdravstvene oskrbe. Predvidevamo, da bo treba v ta namen angažirati vsaj za 1 odstotek BDP dodatnega denarja.

In tretjič, naše zdravstvo je treba pripraviti za potrebe 21. stoletja. Življenjska doba se je podaljšala za več kot 10 let, prebivalstvo se stara in potrebuje več in bolj kompleksne zdravstvene storitve kot pred 30 ali 40 leti. Mi pa za zdravstvo dajemo za okrog 3 odstotne točke BDP manj denarja kot primerljive EU države, ki imajo podobno prebivalstveno strukturo. Zato predvidevamo postopen dvig proračunskih sredstev za zdravstvo za 3 odstotne točke BDP do leta 2025.

Nadaljujte z branjem

Predlog ukrepov za učinkovitejše soočanje z epidemijo Covid-19

Pripravila strokovno-posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka

Zelo zgodaj v procesu usklajevanja programskih prioritet Koalicije ustavnega loka se je izkazala potreba po posebni strokovno-posvetovalni ekipi (task-force) na temo Covid-19. Ta se je prvič sestala že 19. oktobra, vse od tedaj pa se predsedniki strank in koordinator Jože P. Damijan redno posvetujejo s strokovnjaki s področij epidemiologije, javnega zdravja, vodenja zdravstvenih zavodov, sistema javnega zdravstva in komunikacije.

Na sestanku v ponedeljek, 9. novembra 2020, – mimogrede, prav na dan, ko se je prvič sestal tudi Covid task-force izvoljenega ameriškega predsednika Bidna – so strokovnjaki kot posebej pomembne izpostavili naslednja dejstva in ukrepe:

Nadaljujte z branjem

Za obvezno volilno udeležbo

Strinjam se s Pio Bedene v Financah, da volilna udeležba kaže na odnos državljanov do države, na njihovo zrelost in na njihovo pripravljenost prevzemanja odgovornosti za prihodnost države. Nizka in še padajoča volilna udeležba kaže, da Slovenci te odgovornosti nočemo sprejeti, hkrati pa smo zelo nezadovoljni z našimi politiki. Če hočemo imeti boljše politike na oblasti, moramo na volitve, sicer nam politike izbira manjšina ideološko motiviranih volilcev. In če sami nismo sposobni sprejeti te odgovornosti za prihodnost države, jo bo potrebno regulirati s strani države. Očitno bo treba sprejeti ukrep obvezne volilne udeležbe. Imajo jo v Belgiji, pa tudi v Avstraliji.

Seveda obstaja za nizko volilno udeležbo hitra rešitev – uvedba obvezne udeležbe na volitvah. V Avstraliji jo imajo že več kot sto let, povprečna udeležba je 95-odstotna, stopnja zadovoljstva z demokracijo pa je druga najvišja na svetu. Pa res potrebujemo za vsako stvar kazen? Nas bo kazen prisilila, da bomo boljši državljani?

Nadaljujte z branjem

Slabosti vladnega predloga subvencioniranja fiksnih stroškov v PKP6

Vlado velja pohvaliti, da je končno prepoznala problem financiranja fiksnih stroškov podjetij, ki so zaradi epidemije bila prisiljena zapreti ali omejiti svojo dejavnost ali so se jim prihodki močno zmanjšali zaradi splošnega učinka epidemije.

V grobem je predlog ukrepa subvencioniranja nekritih fiksnih stroškov naslednji:

Nekriti fiksni stroški so mesečni nekriti fiksni stroški, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 30 % letnih prihodkov od prodaje v primeru upada prihodkov več kot 70 % oziroma v višini ene dvanajstine 15 % letnih prihodkov od prodaje primeru upada prihodkov od 40 do 70 %. Do ukrepa so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so bile registrirane za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje 1.9.2020, imajo vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona in samozaposleni ter poslovodje družb, kjer so družbeniki, ki bodo na dan uveljavitve zakona vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati ta podjetja na dan 31.12.2019 ne smejo biti podjetje v težavah (plus dodatni pogoji glede prejema drugih subvencij). Upravičeno obdobje je 1.10. do 31.12.2020 z možnostjo podaljšanja največ za 6 mesecev.

Če povzamem, upravičena podjetja bodo za obdobje treh mesecev lahko dobila subvencijo v višini 1.25% ali 2.5% letnih prihodkov za vsak mesec trajanja ukrepa. Pri čemer je višina subvencije omejena na 1,000 evrov na zaposlenega, morebitna preplačila pomoči pa bo treba vrniti na podlagi ugotovitev FURS.

V čem je problem te ureditve?

Nadaljujte z branjem

Nova progresivna politična alternativa proti trumpizmu

Sašo Dolenc

Čas je, da začnemo namesto o Trumpu govoriti o trumpizmu. Glede na to, da je za Trumpa glasovala skoraj polovica volivcev v ZDA, čeprav so vsi zelo dobro vedeli, koga volijo in kaj to pomeni za državo, je treba to politično “energijo”, iz katere se napaja gibanje, jemati zelo resno. Zadnje dni komentatorji opozarjajo, da bo naslednji trumpist, ki bo znal nagovoriti to isto publiko, bistveno bolj inteligenten in sposoben, kot je (bil) Trump.

Bistvo trumpizma je v zelo primitivnem populizmu, ki za razreševanje zapletenih družbenih problemov ponuja rešitve, ki večinoma nimajo druge vrednosti, kot je ta, da vzbudijo emocije. Pri teh idejah gre praviloma za popolno odsotnost kakršnega koli dolgoročnega strateškega premisleka, saj je cilj govorca le kratkoročna zadovoljitev publike, pri čemer nikogar ne moti, da se lahko ideje že naslednji trenutek izkažejo za povsem napačne, lažne ali nesmiselne. Ključno pri trumpizmu je, da izrečene ideje vsaj za nekaj trenutkov učinkujejo tako, da publiko emocionalno dregnejo. To so lahko pozitivne emocije, če gre za podpornike, ali negativne emocije, če gre za nasprotnike. Twitter je tako odlično sredstvo za komuniciranje, ki trumpistu zelo olajša delo.

Proti trumpizmu se zato ni mogoče boriti z intelektualizmom. Zgolj zgražanje nad neotesanostjo in neumnostjo trumpista in njegovih sledilcev ne pomaga. Vsak dober politik mora namreč ljudi nagovoriti tudi na čustveni ravni, sicer ne bo uspešen. Značilnost trumpizma pa je čustvena mobilizacija preko močne polarizacije političnega prostora, zato trumpizem na nek način zmaga že, če uspe diktirati oblikovanje političnega prostora preko provokacij, katerih namen je čustveno opredeljevanje po vzorcih, ki mu ustrezajo.

Nadaljujte z branjem

Koliko nas stanejo izjave Janeza Janše?

Leta 2012, ko je Janez Janša prejšnjič v kriznih razmerah vodil vlado RS, in še preden je imel dostop do twitterja, je z nekaj nespretnimi izjavami, ki so mednarodno odmevale, vplival na podražitev zadolževanja za Slovenijo. 

Prva izjava: Janez Janša je 27. junija 2012 v izjavi za Radio Ognjišče povedal, da nas čaka “grški scenarij, če bomo s čakanjem na dvotretjinsko večino morali odlašati do leta 2015”. To izjavo je v ponedeljek 2. julija povzel vplivni Financial Times, za njim pa vsi ostali mediji. Takoj zatem je donos na slovenske obveznice poletel v nebo – vse do 6,89%. Naslednji teden je na srečanju finančnih ministrov EU minister Šušteršič te izjave predsednika vlade označil kot “preveč iskreno” in “nespretno” komunikacijo. Predsednik evro skupine Jean-Claude Juncker je po koncu zasedanja finančnih ministrov z izjavo, da slovenska vlada ne namerava zaprositi za pomoč, očitno pomiril finančne trge, saj je donos na slovenske obveznice spet začel upadati.

Druga izjava: Janez Janša 31.8.2012 v intervjuju za Planet Siol, kjer pove naslednje:

Možnost zadolževanja države, ki je nujno potrebno zaradi vračanja zapadlih kreditov in obresti, je že zdaj skrajno otežena, praktično onemogočena. Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Sredi naslednjega leta moramo naenkrat vrniti za dve milijardi evrov dolgov in obresti. To bo misija nemogoče, če jeseni ne sprejmemo potrebnih ukrepov.

Najprej je vplival na podražitev kratkoročne zadolžitve na domačem trgu, saj se je država kratkoročno zadolžila po za 0.5 odstotne točke višji obrestni meri. Neposredna škoda so bili višji stroški obresti za 1.3 mio evrov. Glejte izračun tukaj.

Nadaljujte z branjem

Kaj pa če si polovica državljanov res želi nacionalista in rasista na oblasti (tudi če je pokvarjen)?

Ameriške predsedniške volitve niso rezultirale v pričakovanem “modrem valu”, ki bi pometel z Donaldom Trumpom in republikansko večino v Senatu. Nasprotno, Trump je – ne glede na svoje sporno vladanje skozi celoten pretekli mandat – dobil celo 7 milijonov glasov več kot pred 4 leti, demokrati so zmanjšali svojo prevlado v Kongresu, v Senatu pa niso uspeli dobiti večine.

Tukaj ne gre več samo za to, da se javnomnenjske ankete in predvolilne napovedi na njihovi podlagi sistematično motijo oziroma sistematično podcenjujejo sentiment med konzervativnimi volilci. Gre morda za bistveno več, in sicer da polovica (opredeljenega) volilnega telesa ne zaupa več v demokracijo kot način večinskega, vendar decentraliziranega, vključujočega in strpnega načina upravljanja države.

Kaj če gre za patologijo neke (katerekoli) nacije? Za to, da si polovica volilnega telesa namesto demokrata na oblasti morda res želi avtokrata, ki je hkrati tudi nacionalist in rasist. Kaj če je morda polovica volilnega telesa zavestno pripravljena, da odmisli vse avtokratove druge (slabe) lastnosti (da je lahko lažnivec, seksist, nepotist, prevarant, utajevalec davkov in da morda zasleduje izključno svoje ekonomske interese na račun vseh ostalih), ker le njemu zaupa, da bo ustrezno naslovil njihove identitetne strahove?

Nadaljujte z branjem