V napol vojni psihozi zadnjih osem mesecev se naslovnemu vprašanju “Zakaj je lockdown sploh potreben?” dejansko ni posvečalo toliko pozornosti, kot bi se moralo. Zelo kratek odgovor na to vprašanje se glasi:

Ker zdravstveni sistemi nimajo dovolj zmogljivosti na intenzivni negi, da bi lahko zadostili nenadnemu velikemu povečanju dotoka bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego in ker posledično večina vlad ne želi, da se jim zgodi Bergamo (nezmožnost ustreznega obravnavanja vseh bolnikov) ali Švedska (neobravnavanje starejših bolnikov na intenzivni negi ter zgolj lajšanje bolečin z morfijem ipd.).

Nobenega drugega razloga za splošno zaprtje javnega življenja, razen zgornjega, ni. Gre zgolj za etični razlog – da primerno poskrbimo za okužene (starejše in tiste z rizičnimi boleznimi). Kot je znano do sedaj, je Covid-19 virus podoben večini drugih korona virusov, pa tudi virusu gripe, in s tem nevaren predvsem za starejše od 65 let ter tiste s specifičnimi boleznimi, torej tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. Če bi nam uspelo zaščititi te bolj ranljive skupine prebivalstva, zagotoviti dovolj velike zdravstvene zmogljivosti v bolnišnicah in predvsem na intenzivni negi ter učinkovito spremljati okužene, splošen lockdown ne bi bil potreben.

Lockdown ima izjemno velike negativne posledice: ekonomske (izguba okrog 8-10% letnega BDP in številnih delovnih mest), zdravstvene (lockdown ima po mnenju velikega dela medicinske stroke večje negativne učinke na javno zdravje, kot je njegov pozitivni učinek na zaustavitev širjenja okužb), socialne in psihološke posledice (povečana pojavnost psihoz, travm, nasilja in samomorilnosti zaradi prekinitve socialnih stikov).

Lockdown je zdravilo, ki ima lahko, kot kaže, bolj negativne učinke od same bolezni, ki naj bi jo preprečil. Vendar je upravičen, ker kot družba na etični osnovi preferiramo kratkoročno zmanjšanje smrti znatnega deleža najbolj ranljivih skupin prebivalstva bolj kot srednjeročne negativne učinke na gospodarstvo, delovna mesta, javno zdravje in mentalno zdravje družbe.

Nadaljujte z branjem→

“Crack the Shutters” zmaga tudi v akustični verziji.

Odličen intervju z Alenko Zupančič v Objektivu. Jaz bi le pričakovanja glede nujnosti drugačnega angažmaja levice projiciral v progresivno alternativo, ki ni nujno ne leva ne desna, pač pa zdravorazumska in napredna. Alternativa, ki naslavlja realna vprašanja sedanjega časa in ki ne išče rešitev v historično zmotnih levičarskih paradigmah, pač pa v novem pristopu k reševanju posledic neregulirane globalizacije in (prevelike) neenakosti ter posledične družbene polarizacije in reševanju klimatskih sprememb. Alternativa, ki ne vidi sovražnika v kapitalizmu, pač pa njegova orodja, njegove mehanizme uporabi za reševanje aktualnih problemov. Sveta in družbenih problemov ne bomo rešili z odpravo kapitalizma, pač pa z njegovo transformacijo v inkluzivnejšo različico – z boljšo regulacijo trga, z boljšo regulacijo fleksibilnih oblik dela, z dostojnim plačilom za delo, z delavskim delničarstvom, z upoštevanjem redistributivnih učinkov mednarodne trgovine, tujega socialnega dumpinga in upoštevanjem okoljskih eksternalij ter regulacijo mednarodne trgovine in naložb na tej osnovi.  No, Zupančičeva to proti koncu intervjuja tudi pove: “Čas je, da levica v ekonomiji neha videti svojega sovražnika“. Jaz pa pravim, da je čas za progresivno alternativo.

Mnogi komentatorji so po Bidnovi zmagi ugotavljali, da bo trumpizem ostal živ, fenomen, ki ga mi poznamo kot janšizem.

Ne mislim, da se je z izvolitvijo Bidna kaj normaliziralo. Nič se ni normaliziralo, se je pa zaprla neka – zelo nevarna – pot eskalacije protislovja, o katerem sem govorila. Protislovje in razcep na oblasti – to je bil sam Trump. Amerika se ni razdelila na privržence Trumpa in privržence Bidna, ampak predvsem na privržence Trumpa in njegove nasprotnike. Kroži šala, po kateri je severnokorejski voditelj Kim Jong Un zaplete pri zadnjih ameriških volitvah pokomentiral z besedami, da »so volitve z več kot enim kandidatom vedno kaotične«. Ampak ali niso bile zadnje ameriške volitve v nekem smislu prav volitve z enim kandidatom? Zavrnitev Trumpa je dobila svoj obraz v Bidnu, ker država ne more biti brez predsednika, če je eden zavrnjen. Hkrati je to pokazalo, da so tudi volitve z enim samim kandidatom lahko še kako kaotične, če dobra polovica državljanov voli proti njemu…

Nadaljujte z branjem→

Nemška vlada pač obvlada. Ob učinkoviti pripravi zdravstva na drugi val in obvladovanju epidemije obvlada tudi komuniciranje s prebivalstvom v času epidemije. Brez strašenja in militantne retorike. Pred časom sem objavil nagovor nemške kanclerke Angele Merkel, ki je mlade pozvala k odgovornemu obnašanju z namenom, da tako zaščitijo svoje najdražje. Tokrat je nemška vlada financirala video, ki pokaže, kako se je generacija mladih v zimi 2020 vpisala med junake. Tako, da je ostala doma in pripomogla k zaustavitvi širjenja virusa.

Kdaj bo naša vlada sposobna takšnega komuniciranja z nami? Vem, retorično vprašanje…

Ne glede na to, pa ta poziv velja tudi za vse nas: naslednja dva tedna ostanimo doma, pojdimo v naravo, vendar le v krogu družine, družimo se prek telefona in socialnih omrežij, praznujmo prek Zooma in postanimo junaki. Skupaj lahko premagamo Covid. Junaki 2020!

Tej Gonza

Pogovor z direktorjem Dewesofta, Andrejem Orožnom, vrhunskim podjetnikom, ki vedno znova izkazuje velik socialni čut. Poleg tega da Dewesoft beleži zavidljive stopnje rasti prihodkov, prejema številne nagrade, sodeluje s svetovnimi blagovnimi znamkami in redno zaposluje nove delavce, ima tudi izredno močno vizijo družbene-odgovornosti. Sedež podjetja je zasidran v Trbovljah, skrb za lokalno skupnost pa se zdi visoko na programu. Strategija notranjega lastništva, s katero lastnika zaposlene vključujeta v lastništvo Dewesofta, se zdi dobro zagotovilo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.

Orožen, kaj stoji za vašim sloganom »Mi smo Dewesoft«? Kaj so vaše glavne vrednote? Kje se vidite čez 10 let?

Predanost, Odgovornost, Skrbnost in Iskrenost so naše glavne vrednote. Dodajamo jim še transparentnost. Preveč naštetih vrednot je moteče in med seboj prehajajo v konflikt ali se preveč prekrivajo. Še bolj kot je pomembno da se zapišejo je pomembno, da se živijo. Vsakodnevno in drugim v vzgled. spoštovanje vrednost se v prvi meri pričakuje od vodstva in spoštovanje vrednot je pogoj, da se lahko sploh razmišlja kje bomo čez 10 let. Poslovno bomo ključni igralec na področju merilne tehnike v svetu. Danes smo med prvih 10 podjetji na svetu in šli bomo navzgor. Ni razloga, da bi se zaustavili. Imamo znanje, odlične sodelavce, izkušnje in vse informacije kaj razvojniki v svetu potrebujejo. Več ne potrebujemo.

Nadaljujte z branjem→

Čeprav je liberalna švedska Covid strategija dolgo časa veljala kot zanimiva alternativa ostrejšemu ukrepanju ostalih držav, pa se ni “dobro postarala”. Švedska strategija se je pokazala kot manj učinkovita v primerjavi z norveško v obeh ključnih segmentih: tako na zdravstvenem kot ekonomskem področju.

V prvem valu epidemije je do 1. avgusta 2020 na Švedskem umrlo 5,740 ljudi (dobrih 7% okuženih), vendar je takrat narativa šla v smer, da bo zaradi večje prekuženosti prebivalstva Švedska manj prizadeta v drugem valu. Vendar podatki kažejo ravno nasprotno. Norveška je v prvem valu z bolj restruktivnimi ukrepi uspela hitro sploščiti krivuljo okužb in do 1. avgusta 2020 je umrlo le 255 ljudi.

Švedsko je zdaj zajel drugi val, ki je pristojnim očitno ušel izpod nadzora. Spodnja slika zelo plastično kaže drastično razliko v učinkovitosti pristopa med obema državama glede števila novih okužb. Treba se je zavedati, da v povprečju okrog 5% okuženih pristane v bolnišnici, okrog 1% na intenzivni negi, okrog pol odstotka pa jih umre. Seveda samo v povprečju po državah, na Švedskem je namreč ta odstotek umrlih drastično višji.

Nadaljujte z branjem→

Predstavitev pred Odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS, 12.11.2020

Predstavitev pred Odborom za izobraževanje, znanost, šport in mladino Državnega zbora RS, 12. 11. 2020