Bine Kordež

Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v 2009, prvem letu zadnje gospodarske in finančne krize, vseeno pa kaže (vsaj zaenkrat), da bodo ekonomske posledice manjše. V prejšnji krizi so imele banke na koncu skupaj kar okoli 10 milijard evrov izgub zaradi slabih posojil, letos do septembra so oblikovale samo za 100 milijonov manj slabitev. Število stečajev podjetij zaenkrat ne odstopa posebej od običajnih gibanj, pri plačah beležimo celo eno največjih realnih rasti in tudi število nezaposlenih se ni močno povečalo. Seveda se posamezniki in posamezna podjetja srečujejo z velikimi težavami, a celotna slika je precej manj kritična, kot so bila dogajanja v letu 2009 in kasneje.

Kot glavna razloga za manjše posledice bi lahko izpostavili dvoje:

• podjetja in banke so bile pred nastopom epidemije v bistveno boljši finančni kondiciji kot v času pred prejšnjo krizo,
• pomembno drugačni pa so tudi ekonomski ukrepi držav za spopadanje s krizo v primerjavi z načinom reševanja po letu 2008.

Za oboje bi pravzaprav lahko rekli, da so se vsi odločevalci (države, podjetniški sektor) veliko naučili iz napak zadnje krize. Pripravljenost ter ukrepanje je danes bistveno drugačno, boljše kot takrat – čeprav pa je zanimivo, da še danes redko kdo od nekdaj sodelujočih prizna, da so bile odločitve pred desetimi leti in več, napačne.

Nadaljujte z branjem→

Predsednika sedanje vlade Janeza Janšo se je do sedanje zdravstvene krize držal sloves dobrega operativca in kriznega menedžerja. Na žalost pa analiza mandatov treh vlad, ki jih je vodil Janša, kaže nasprotno. Vsi so se končali s katastrofo in vsi kažejo izrazito pomanjkanje dobrega menedžiranja.

Ob koncu svojega prvega mandata je Janša preteklo delo svoje vlade predstavljal kot (smiselno povzemam): Slovenija še nikoli ni bila tako uspešna država, glede na prejšnjo vlado je ta vlada podvojila gospodarsko rast in zmanjšala inflacijo na polovico oziroma da je vladi uspelo prvič v samostojni Sloveniji ustvariti proračunski presežek. Slednje sicer ne drži, saj je prva Drnovškova vlada v letih 1993-1996 ves čas izkazovala proračunski presežek.

Nadaljujte z branjem→

Politična biologija in nevroznanost sta zanimivi znanstveni disciplini. Poskušata ugotoviti ali so razlike v političnem (ideološkem) dojemanju sveta pogojene z biološkimi razlikami. Da pač naši možgani določene informacije različno sprocesirajo in zaradi tega različno reagiramo na družbene pojave in na določene javne osebnosti. Da na vse pretege poskušamo racionalizirati stališča ali odnos do oseb, za katere nam naši možgani pošiljajo “pozitivne” ali “negativne” signale. Priporočam v branje tale članek Lydie Denworth v Scientific American.

In 1968 a debate was held between conservative thinker William F. Buckley, Jr., and liberal writer Gore Vidal. It was hoped that these two members of opposing intellectual elites would show Americans living through tumultuous times that political disagreements could be civilized. That idea did not last for long. Instead Buckley and Vidal descended rapidly into name-calling. Afterward, they sued each other for defamation.

The story of the 1968 debate opens a well-regarded 2013 book called Predisposed, which introduced the general public to the field of political neuroscience. The authors, a trio of political scientists at the University of Nebraska-Lincoln and Rice University, argued that if the differences between liberals and conservatives seem profound and even unbridgeable, it is because they are rooted in personality characteristics and biological predispositions.

Nadaljujte z branjem→

Aktualno o prvem tviterašu te države

Madžarsko-poljski veto pri sprejemanju dveh odločitev o finančnem svežnju – večletnem proračunu in zvišanju zgornje meje lastnih virov, da bo EU lahko najela posojila za financiranje okrevanja – ima lahko za Slovenijo zelo neugodne posledice. Angela Merkel je že nakazala možnost kompromisne rešitve, vendar ta kompromisna rešitev ne bo šla v smeri, kot jo neupravičeno poudarjajo v vladajoči stranki. Države članice EU se ne bodo odpovedale pogojevanju delitve dodatnega paketa EU sredstev za spodbujanje okrevanja in odpornosti po epidemiji, saj to pogojevanje zahtevajo vse zahodne članice EU in velika večina prebivalstva v vseh članicah. Pač pa bo kompromis najbrž šel v smeri razdelitve celotnega finančnega svežnja na večletni finančni okvir (7-letni proračun EU) in na sklad za okrevanje in odpornost, da bi tako presekali blokado. Državi namreč nista blokirali proračuna samega, temveč povečanje zgornje meje lastnih sredstev EU, ki je potrebna za financiranje sklada za okrevanje.

Blokado Madžarske in Poljske je mogoče presekati na zelo preprost način, in sicer z uporabo “postopka okrepljenega sodelovanja“, ki je bil ustvarjen posebej za oblikovanje evroobmočja z namenom, da določenih rešitev evroskeptične države ne bi mogle blokirati. Preprosto povedano, države članice se lahko odločijo, da se dogovor o povečanju zgornje meje lastnih sredstev EU za financiranje sklada za okrevanje prenese na države, ki imajo željo okrepiti sodelovanje na specifičnem področju, to je pri skupnem boju proti posledicam epidemije. Pri tem se združijo države, ki so pripravljene sprejeti posebne pogoje za okrepljeno sodelovanje. Gre za meddržavni dogovor med članicami EU, pri čemer pa njihove aktivnosti ne kršijo določil glede Skupnega trga.

Nadaljujte z branjem→

George Soros ima preprost odgovor na to: Ne gre toliko za koncept “vladavine prava”, pač pa bojazen, da bo vzpostavljena praktična omejitev glede zasebne in politične korupcije za voditelje teh držav na podlagi EU sredstev. Priporočam branje.

Nadaljujte z branjem→

Varja Štrajn

V času pandemije smo priče vsesplošnemu pozivanju k humanosti. Politiki kar tekmujejo, kdo se bo bolj odločno zavzemal za humano družbo, za varovanje življenja pred ekonomijo in zaščito vseh posameznikov pred boleznijo.

Živimo v potrošnji kapitalistični družbi, kjer naj bi bilo vsega na pretek, med drugim tudi delovnih mest. Sistem pričakuje, da bomo čim več trošili in tako vzpodbujali gospodarsko rast ter ustvarjanje dobičkov.

Vendar nas premišljevanje o vlogi in položaju, v katerem se je znašla slovenska humanistika, pripelje do zaključka, da očitno oblast meni, da je možno ustvarjati humano družbo brez humanistike in brez humanistov. Na to temo je bilo v zadnjih letih prelitega že kar nekaj črnila in napisanega marsikaj smiselnega, a je že tako, da papir prenese vse, medtem ko gredo družbeni procesi svojo pot. Če je svoj čas veljalo načelo »več znaš, več veljaš,« je danes v ospredju nekakšen relativizem po principu »anything goes«.

Nadaljujte z branjem→

Nekaj poudarkov iz intervjuja v Mladini, vezanih na nevarnosti desnega populizma in kako zaustaviti njegov uničevalski pohod.

Je rezultat volitev v ZDA znak zatona populističnih politik in populistov?

Dva vidika sta. Eden je tisti, o katerem je govoril predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk, in sicer, da je to priložnost za zaustavitev desnega populizma. Drugi vidik pa je, da je trumpizem zgolj izraz tega, kako politiki naslavljajo ljudske sentimente. Trump je bil morda res nesposoben in nespodoben, je pa nagovarjal prave frustracije. Ljudje se počutijo ogroženi zaradi globalizacije. Izgubili so službe. Prestrašeni so zaradi migracij, ne le v ZDA, tudi drugod, recimo v Veliki Britaniji, kjer je zaradi tega prišlo do Brexita. Ljudi vidijo, kako narašča neenakost, Trump pa je vse te frustracije ljudi znal nagovoriti. Za njim bodo zato prišli novi trumpi, morda celo bistveno bolj uglajeni in s tem nevarnejši. Je pa to tudi priložnost za progresivno alternativo, ki mora znati nasloviti ta ista vprašanja na drugačni osnovi, ki ni izključujoča ali nacionalistična.

Nadaljujte z branjem→