K temu pa moram dodati še nekaj:
Leto dni kasneje sem Iztoka Mlakarja, Draga Misleja Mefa in druščino spoznal na izolskih ulicah na festivalu oljk, vina & rib. Precej vina smo spili in jo šimfali čez oblast. Še danes me grize, ker sem pil na njihov račun (v žepu sem imel samo kartico, kartice niso sprejemali, bankomata pa nikjer). Tako da čakam, da se lahko revanširam. Upam, da na naslednjem festivalu v Izoli. Do takrat pa seveda ostajam absolutni fan obeh.
Tja, na nastop nobenega glasbenika ali skupine nisem tako dolgo čakal. Letos decembra bo minilo natanko 24 let, odkar sem se zaljubil v Iztoka Mlakarja in jadranje. (Zahvala Dušanu, ki mi je predstavil oboje). Mlakarjeva kaseta, njegov prvenec “Štorije in baldorije” in primerna doza alkohola nas je dan in noč spremljala na tistem vremensko nič kaj prijaznem jadranju. In rodila se je fatalna ljubezen do Mlakarja in jadranja.
View original post 147 more words