Ko pride december, pride ta “sehnsucht” po morju. In tale pesem iz nekih drugih časov v lepi avstrijski štajerščini to najlepše ilustrira. Resda zveni malce kot limonada, ampak koda je skrita v tekstu:

In uns’rer Hektometik-Welt
Dreht si’ alles nur um Macht und Geld
Finanzamt und Banken steig’n mir drauf
Die Rechnung, die geht sowieso nie auf
Und irgendwann fragst di’ wieso
Quael I mich da so schrecklich o
Und bin net laengst schon was Gott wo

Aber noch is’ net so weit
Noch was zu tun befiehlt die Eitelkeit
Doch bevor der Herzinfarkt
Mich mit vierzig in die Windeln prackt
Lieg I schon irgendwo am Strand
A Bottle Rotwein in der Hand
Und steck die Fuess in’ weissen Sand

Und irgendwann bleib I dann durt
Lass’ alles lieg’n und steh’n
Geh’ von daheim fuer immer fort
Darauf gib’ I dir mei Wort
Wieviel Jahr’ a noch vergeh’n
Irgendwann bleib I dann durt

Nadaljujte z branjem→

Tole zveni precej poznano – naj se Ukrajina odloči, kdaj in po katerih pogojih bo kapitulirala

The Economist prinaša trezen pogled na napovedano cenovno kapico na rusko nafto, ki naj bi začela veljati 5. decembra letos. Naj osvežim spomin: dizajn cenovne kapice predvideva, da zahodna podjetja ne bi smela zavarovati, prevažati ali trgovati z rusko nafto, katere cena bi bila višja od postavljene cenovne kapice. S tem naj bi te sankcije dosegle dvojni učinek: prvič, zmanjšale ruske fiskalne prihodke (ki delujejo v obliki izvozne carine na izvoz nafte in plina) in s tem možnost financiranja ruske agresije v Ukrajini; in drugič, znižale cene nafte za zahodne države.

No, kot običajno dobre namene in politike prizemlji realna ekonomika. Problem cenovne kapice na rusko nafto je v tem, da ukrep, kot se trenutno kuha, ne more biti učinkovit. Iz večih razlogov. Prvič, ker naj bi bila cenovna kapica uveljavljena na ravni med 60 in 70 $/sodček, kar je bistveno višje od mejnih proizvodnih stroškov ruske nafte (v razponu med 20 in 40 $/sodček), in ki je višja od povprečne cene, ki jo je ruska nafta (Ural) dosegala v obdobju 2014-2020 ter približno na ravni letošnjih cen ruske nafte (glejte sliko spodaj).

Vir: Bloomberg

Nadaljujte z branjem→

Ne morem si pomagati, zaljubljen sem v to muziko. Samo še April skies, Psychocandy, Some candy talking, Reverence in Mood rider bi dodal k temu perfektnemu izboru.

Percepcija tragedije neke generacije, ki je odraščala v 1990-ih

Koncertna izvedba, skoraj 4 desetletja po nastanku pesmi. Intravenozno.

Ne poslušat tega, ne bo vam všeč, he he. Genialna muzika

Tri dejstva, zakaj cenovni kapici na plin in nafto morata biti brezzobi in zakaj ne cenovni kapici in ne popolni embargo na ruski izvoz česarkoli ne morejo ne zaustaviti ruske agresije v Ukrajini in ne Rusije pregnati iz zasedenih ozemelj. Prosto po Javieru Blasu, ki je v Bloombergu prišel še najbližje bistvu.

Prvič, nizko cenovno kapico na ruski plin si želijo države, ki nimajo fiskalne kapacitete, da bi subvencionirale industrijska podjetja s pokrivanjem razlike med svetovno ceno in domačo kapico in da bi pokrile izgube trgovcev. Za visoko cenovno kapico, tako visoko, da sploh ne bi mogla biti uveljavljena, se zavzemajo države, ki se bojijo, da bi ob prenizki cenovni kapici usahnili dotok plina in ki imajo hkrati dovolj fiskalne kapacitete, da si lahko privoščijo subvencioniranje podjetij in bail-out trgovcev. In ker so slednje države politično močnejše, nizka cenovna kapica ne more dobiti podpore (zato predlog EK glede kapice pri 275 €/MWh). Edini način, da bi nizka cenovna kapica lahko bila uveljavljena, je, če bi na ravni EU združili fiskalne moči, tega pa fiskalno močne države iz druge skupine nočejo. Konec zgodbe.

Nadaljujte z branjem→

Se še kdo spomni Stone Roses? To ploščo sem kupil leta 1990, ko so v Napredku Domžale v prvem nadstropju še imeli prodajalno plošč. No, tako kot na Napredek Domžale in njegovo prodajalno plošč kot tudi na Stone Roses je ostal samo spomin. Njihova druga plošča Second coming je bila flop, nato so razpadli, se čez desetletje spet zbrali, naredili turnejo in nekaj komadov ter spet razpadli. Ampak s prvo ploščo, ki je kombinacija alter rocka, psihedeličnega rocka in elektronske plesne glasbe, so naredili pravo malo revolucijo – nastala je manchesterska scena. Inspirirali so cel kup bandov, med njimi na žalost tudi nagravžne Oasis in Blur.