Se je zaradi povečanja neenakosti treba odpovedati prosti trgovini?

Ravnokar pripravljam en paper in EU projekt na to temo, ki odpira diskusijo o redistribucijskih učinkih globalizacije. Lahko zavrnemo prosto trgovino iz razlogov, da ta povečuje neenakost, če pa so neto potrošniške koristi pozitivne?

Jasno, “novi trgovinski modeli” (new trade theory) od Krugmana (1979) naprej, na katerih temelji tudi zgornji paper (Artuc et al, 2019), so predvidevali, da so vsi delavci hkrati tudi potrošniki. Zato kljub temu, da povečana tuja konkurenca uniči manj konkurenčna domača podjetja in njihova delovna mesta, vsi skupaj (zaposleni in začasno brezposelni) kot potrošniki pridobijo, saj se poveča izbira izdelkov in znižajo cene.

To je predvideval tudi tale Broda & Romalis (2008) paper, ki so ga na veliko navajali vsi veliki mediji, na čelu z The Economistom. Ker revni trošijo cenejše (uvožene) izdelke v Walmartu, s prosto trgovino pridobijo bolj kot bogati, zato prosta trgovina naj ne bi povečevala neenakosti. Po domače: ceneje je biti reven kot bogat. 

Oba paperja zanemarjata sporočilo tradicionalnih trgovinskih modelov (Heckscher-Ohlin), ki kažejo distribucijske učinke liberalizacije trgovine. Ker z liberalizacijo trgovine nekatere panoge izgubijo, druge pa pridobijo, prosta trgovina ustvarja luzerje in zmagovalce. Ključno vprašanje je, ali “luzerji” v tem procesu hitro dobijo nove službe s podobnimi plačami in delovnimi pogoji kot prej in ali preostalim “nesrečnim luzerjem”, ki jim to ne uspe, socialna država kompenzira njihove izgube.

In v tem polju, ki ga zgornja paperja ne tangirata, se giblje ocena ali je prosta trgovina res neto pozitivna za celotno družbo. Kot kažejo raziskave Autorja, Dorna in Hansona (med 2013 in 2018), je velik, “Kitajski šok” po 2001 povsem razdrmal družbeno ravnovesje v ZDA, saj se regije, ki so bile najbolj prizadete s kitajskim šokom, niso pobrale iz vidika proizvodnje, zaposlenosti in inovativnosti, pač pa so ostale socialno depresivne, kar se kaže v učinkih večje samomorilnosti, smrtnosti, večje stopnje kriminala, alkoholizma in odvisnosti od drog, v manjši stopnji porok itd. Ti negativni učinki ekonomske in socialne polarizacije v družbi pa nato kulminirajo tudi v politični polarizaciji, saj se volilno telo začne ozirati po rešiteljih za svojo mizerijo, ki se najdejo v obliki desničarskih populistov. Trump je rezultat ameriškega izvoza globalizacije in povratnih učinkov.

O teh učinkih sem veliko pisal pred leti, denimo v:

Brez upoštevanja teh širših in dolgoročnih družbenih posledic liberalizacije trgovine, sploh pa v primeru tako velikih šokov, kot je bila liberalizacija trgovine s Kitajsko, so vse raziskave neto učinkov proste trgovine omejene in pristranske. Distribucijski učinki globalizacije so lahko zelo veliki.

Pri čemer pa sem doslej govoril zgolj o zunanji trgovini, sploh pa še nisem omenil distribucijskih učinkov finančne globalizacije. Ti pa so, kot v zadnji raziskavi ugotavljajo trije ekonomisti IMF (Furceri, Loungani, Ostry, 2019) v The aggregate and distributional effects of financial globalisation, zelo majhni na pozitivni strani in zelo veliki na negativni strani:

This column presents evidence suggesting that the gains in average incomes have been – at best – small, while increases in income inequality and the decline in the labour share of income have been significant. Financial globalisation thus poses far more difficult equity-efficiency trade-offs than free trade and should be at the centre of debates about how to make globalisation inclusive.

2 responses

  1. Nihče ni zgolj potrošnik, temveč je tudi državljan in delavec. Če je nekaj na škodo osebe kot delavca, a hkrati v korist iste osebe kot potrošnika, mu to nič ne koristi, ker brez dela tudi trošiti več ne bo mogel.

  2. V članku je govora o tem, kako se v ZT modelih modelira funkcija proizvodnje in funkcija povpraševanja. In predpostavke so hude.

%d bloggers like this: