Nassim Taleb in kolegi imajo v zadnjem članku zelo dober point glede skepse o relevantnosti napovedi modelov, da je segrevanje planeta posledica človeških aktivnosti. Pravijo preprosto: vprašati se moramo, kakšne bi bile pravilne politike v sedanji situaciji, če ne bi imeli nobenih modelskih napovedi. Iz tega sledi, da tudi če modeli, ki jih uporabljajo klimatologi, ne bi bili precizni, so tveganja nadaljevanja onesnaževanja za naš planet prevelika. Preprosto ne moremo nadaljevati s tem tempom onesnaževanja planeta, če želimo živeti vsaj v znosnem, če ne že lepem okolju.
The policy debate with respect to anthropogenic climate-change typically revolves around the accuracy of models. Those who contend that models make accurate predictions argue for specific policies to stem the foreseen damaging effects; those who doubt their accuracy cite a lack of reliable evidence of harm to warrant policy action.
These two alternatives are not exhaustive. One can sidestep the “skepticism” of those who question existing climate-models, by framing risk in the most straightforward possible terms, at the global scale. That is, we should ask “what would the correct policy be if we had no reliable models?“
We have only one planet. This fact radically constrains the kinds of risks that are appropriate to take at a large scale. Even a risk with a very low probability becomes unacceptable when it affects all of us – there is no reversing mistakes of that magnitude.
Without any precise models, we can still reason that polluting or altering our environment significantly could put us in uncharted territory, with no statistical track record and potentially large consequences.
It is at the core of both scientific decision making and ancestral wisdom to take seriously absence of evidence when the consequences of an action can be large. And it is standard textbook decision theory that a policy should depend at least as much on uncertainty concerning the adverse consequences as it does on the known effects.
Vir: Nassim N. Taleb et al, Issues in Science and Technology
DAMIJAN blog 
Kljub spravljivemu tonu je pozicija Nassim Taleb-a napačna, v bistvu nemoralna s praktičnega vidika pa izrazito nevarna.
To, da korumpiraš znanost, da bi s tem podprl kao moralni cilj , je zelo nevarna politika. V zgodovini, pa lahko gemo daleč nazaj pa vse do totalitarnih režimov fašizma in komunizma smo temu rekli, da namen posvečuje sredstva. Kako se je to končalo, smo videli.
V enem od najboljših prispevkov o problematiki antropogenega globalnega segrevanja (CO2 ni kriv) – ZELO PRIPOROČAM če vam je ostalo vsaj še kaj sredješolskega naravoslovnega znanja), ki ga je napisal slovenski avtor iz IJS Erik Margan :
http://www-f9.ijs.si/~margan/CO2/
V zajključnem delu je zelo lepo opisal:
“Tisto česar se najbolj bojim je, da bodo nekoč priznali, da je gonja proti CO2 neutemeljena, ter začeli kazati na kakšno drugo anomalijo v človeškem vplivu na okolje, vendar ljudje ne bodo več zaupali niti stroki, kaj šele vladam, in se na pozive za zmanjšanje resnično škodljivega onesnaževanja ne bodo več odzivali. Politiki, ki v prihodnost vidijo le do naslednjih volitev, bodo nepopularno temo raje črtali z dnevnega reda. Zato pa mora v prvi vrsti stroka svoja stališča čim prej očistiti demagoške navlake, povedati vse kar ve, ter odkrito priznati da nekaterih reči še ne ve, oziroma o njih zaenkrat le učeno ugiba. Rešitve, ki jih bo ponudila, pa ne smejo temeljiti na ad hoc sklepanju, temveč na trdnih in preverjenih dejstvih.”
Marko Golob – podnebni skeptik in ponosni “Denier” sem drugače strastni zagovornik zaščite okolja in vzdržnega krožnega gospodarjenja, kjer je le mogoče. Sem tudi lastnik ekološke kmetije. Ampak to ne pomeni, da sem pripravljen sprejeti korumpiranje znanosti in igrati vlogo koristnega idiota za cilje, ki imajo povsem drugačno interesno ozadje od tistega, ki se proklamira.
Všeč mi jeVšeč mi je
Kaj imajo skupnega klimatske spremembe, bančni stres testi in vojaške vaje?
1.Namerno vzbujanje strahu pri ljudeh.
2.Neomejeno svobodo pristojnih »strokovnjakov«, da sami tvorijo parametre, po katerih dobijo natanko takšne rezultate, kot so si jih zamislili že pred izvedbo vaje.
3.Sledi konkretna zahteva javnosti, katera je zelo verjetno v nasprotju z obstoječim političnim in pravnim konsenzom, ki je veljal v družbi pred tem .
—
O manipulaciji in kako poteka je bila v torek, 7.1. 2020 ob 20.45 na RTV SLO 1 odlična oddaja z naslovom: »Propaganda-oblikovanje soglasja«.
Najprej o tem , kako je s potenciranjem nevarnosti in stigmatiziranjem nasprotnika vlada Amerike obrnila javno mnenje, da so se ljudje pričeli veseliti vstopa v I svetovno vojno .
Sledijo primeri čisto zasebnih manipulacij z javnim mnenjem.
Rejci svinjine so želeli podvojiti prodajo. PR strokovnjak jim sestavi »strokovni« tim v javnosti znanih zdravnikov, ki izdelajo študijo, da je pravi, zdravi, »amerikanski« zajtrk iz ocvrtega špeha in jajc. Prodaja svinjine je skokovito narasla.
Bolj zanimiv je primer, kako povečati število kadilcev in prodajo tobaka. PR strokovnjak najame četico lepih dam, ki se sprehajajo po mestu ob spremstvu novinarjev s cigareti v ustih. Javno kajenje žensk označijo za protestno zahtevo do volilni pravice in enakopravnostjo žensk z moškimi. Cigareto poimenujejo ženska plamenica upornosti. Večina žensk prične kaditi.
Obe manipulaciji sta maksimalno uspeli in trajata še danes, nam pojasnijo v oddaji.
—
Klimatske spremembe so na zemlji dejstvo že od nekdaj, a pomembno je nekaj drugega:
Danes gledam gnevno Greto, ki z dramatičnim glasom naslavlja politike s preprostim:
« Kako si drznete?!«
Na uličicah se pričenjajo pojavljati mladi -celo 13, 14 in 15 letniki-, ki srdito kričijo, proti klimatskim spremembam. Rojeva se nova generacija podobna tisti uporni iz leta 1968, ki jasno in odločno zahteva borbo proti klimatskim spremembam in jo očitno razume povsem drugače, kot tisti uradni strokovnjaki, ki nastopajo za razogličenje in se, kot svetovni jet- set, selijo iz kongresa na kongres, kjer postavljajo vedno nove in nove zahteve, pri tem pa njim samim ni prav nič mar za onesnaženje, ki ga povzročajo.
—
Med služenjem vojaškega roka je bilo izjemno moteče, ko se je po jedilnici med obroki sprehajal vsem osovraženi oficir vojaške obveščevalne službe in spraševal utrujene jedce:
« Ali je hrane v redu , fant? Ali je dobro?«
Ko smo ga prosili, da nas med jedjo pusti pri miru, nam je razložil, da vsi upori in revolucije nastanejo v jedilnicah. Če nekdo zakriči, da hrana ni dobra in če to izjavijo vsi prisotni je ni študije in strokovnjaka, ki bi masi dokazal, da je dobro hrano.
—
Proti klimatskim spremembam?
Da! Vedno!
PS: In hrana ni dobra!
Všeč mi jeVšeč mi je
Boris, točno tako! Za tiste, ki jim ni jasno, preberite kaj je o tem rekel Freud-ov vnuk in priznani oče sodobnih Public Relations (Propagande):
DR. EDWARD L. BERNAYS, the Founding Father of Public Relations:
“We are governed, our minds are molded, our tastes formed, our ideas suggested, largely by men we have never heard of… If we understand the mechanism and motives of the group mind, it is now possible to control and regiment the masses according to our will without them knowing it…
…THE CONSCIOUS AND INTELLECTUAL MANIPULATION OF THE ORGANIZED HABITS AND OPINIONS OF THE MASSES IS AN IMPORTANT ELEMENT IN DEMOCRATIC SOCIETY.
Those who manipulate this unseen mechanism of society constitute an invisible government which is the true ruling power of our country.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja, saj za to gre – del znanosti je na žalost korumpiran, vendar ne tistih 95% svetovnih znanstvenikov, ki trdi, da je antropogena emisija TP škodljiva, ampak tistih 5%,ki temu nasprotuje. Naftne družbe, ki so življensko zainteresirane za kurjenje fosilnih goriv, letno namenjajo 200 mio $ za financiranje raznih psevdo znanstvenih inštitucij, ki sistematično producirajo njim ustrezajoča mnenja. Tudi ZDA so odstopile od Pariškega podnebnega sporazuma na pritisk naftnih/energetskih lobijev, to je vsakemu trezno razmišljujočemu posamezniku jasno (samo nekaterim zavedenim vernikom ne, očitno). Namesto, da se spuščamo v arbitrarno ocenjevanje različnih strokovnih stališč znanstvenikov je bolje, da uporabimo tisto staro reklo – sledi denarju in odkril boš krivca.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na strani energijskega giganta Shell Global je par dni star članek z naslovom: Why Climate Activists Give Me Hope: https://www.shell.com/inside-energy/why-climate-activists-give-me-hope.html
Tukaj je Guardianov članek o tem kako sta Shell in Exxon Mobil že v osemdesetih predvidevala kam bo masovna poraba fosilnih goriv pripeljala, kako hitro se bo Zemlja segrevala, itd… https://www.google.com/amp/s/amp.theguardian.com/environment/climate-consensus-97-per-cent/2018/sep/19/shell-and-exxons-secret-1980s-climate-change-warnings
Naj kdo iz tega foruma poskuša ljudi iz teh korporacij prepričati, da CO2 ne spreminja podnebja, saj vam ne bodo verjeli. Ko največji naftarji začnejo odkrito govoriti o tem, da se to dogaja in da nekoliko spreminjajo svojo poslovno strategijo, “the jury is out” kot pravijo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Drago, tole Te (nas) čaka:
Click to access ZIT-02_Mirno-sonce-2-1.pdf
In povzetek ukrepov:
Najnujnejši ukrepi za pripravo na hladnejše obdobje
1 – odpraviti strah pred uporabo in preskušanjem gensko spreme- njenih rastlin (ŽIT 2002/2, str. 58; ŽIT 2004/3, str. 27; ŽIT 2009/9, str. 46) ter spodbuditi iskanje takih sort poljščin, ki so odpornejše proti nizkim temperaturam; žlahtniti bo treba tako z uporabo klasičnih kot biotehnoloških metod, in sicer z na- menom doseganja uspešnejše rasti pri nižjih temperaturah in odpornosti proti zmrzali; to je najlažje doseči z gensko tehnologijo, verjetno pa tudi z genomskim preurejanjem;
2 – načrtovati postavitev velikih hidroponskih farm z umetno osvetlitvijo (LED) in visoko koncentracijo CO2 za vse rastline, ki jim taka pridelava ustreza;
3 – subvencije za obnovljive vire energije preusmeriti v kmetijstvo, predvsem v gradnjo toplih gred nad čim večjo površino obdelovalne zemlje;
4 – začeti s prenavljanjem, toplotnim izoliranjem in ogrevanjem hlevov za živino, da bo lažje prenesla nizke temperature;
5 – čim prej začeti graditi vsaj še eno jedrsko elektrarno ter predvideti zagon zaprtih in prenovo zastarelih premogovnih elektrarn;
6 – začeti celovito obnovo transfor- matorskih postaj ter okrepiti daljno- vode in druge izpostavljene elemente elektrodistribucijskega omrežja;
7 – subvencije za nakup električnih avtomobilov in druge neučinkovite ukrepe preusmeriti v toplotno izo- lacijo stavb ter prenovo ogrevalnih sistemov v stanovanjskih prostorih;
8 – obnoviti, posodobiti in razširiti vozni park komunalnih podjetij, ki skrbijo za vzdrževanje, pluženje in posipavanje cest;
9 – pospešiti dela pri prenovi in posodobitvi železniških prog;
10 – začeti široko kampanjo ozaveščanja prebivalstva o prihajajoči ohladitvi, da se lahko vsak začne po svojih močeh čim prej pripravljati nanjo;
11 – povečati državne blagovne rezerve hrane (rezerve žit tako za prehrano kot za semenarstvo), goriv in drugih strateških izdelkov ter vzpostavitev služb za pomoč in razdeljevanje hrane;
12 – začeti usposabljati enote civilne zaščite in vojske za delo v spremenjenih razmerah.
In če izkušnje iz zadnjega Super Solar Minimum-a (maunder Minimum – evropska ledena doba med 1645 in 1715) in tiste prej kaj štejejo, potem vsak Super Solar Minimum za sabo potegne lakoto, revščino, vojne in državljanske nemire.
Všeč mi jeVšeč mi je
Drago. Tole je moj odgovor na Tvoj “argument” na kao znanstveni konsenz. Izposodil sem si znamenito Royal Society:
The motto of the Royal Society, ‘Nullius in verba’ means ‘take no one’s word for it’. The Royal Society says it expresses “the determination of Fellows to withstand the domination of authority and to verify all statements by an appeal to facts determined by experiment.”
In s spodnjim se ne bi mogel bolj strinjati:
ABIDING BY CONSENSUS IS ANTITHETICAL TO SCIENTISTS AND TO PROPERLY FUNCTIONING SCIENTIFIC SOCIETIES. IN TOUTING CONSENSUS YOU’VE INVERTED SCIENCE INTO POLITICS, WHICH IS EXACTLY WHAT HAS CORRUPTED CLIMATE SCIENCE.
O tistih kao 95% pa bom obrazložil kasneje.
Všeč mi jeVšeč mi je