Odziv na “Fizikalni mehanizem, kako CO2 v kombinaciji s H2O povzroča segrevanje ozračja”

Z namenom spodbujanja kvalitetne in argumentirane diskusije o podnebnih spremembah in človekovem vplivu nanje objavljam odziv Marka Goloba na predavanje Žige Zaplotnika Fizikalni mehanizem, kako CO2 v kombinaciji s H2O povzroča segrevanje ozračja.

 

Marko Golob

Ta predstavitev Žige Zaplotnika me je zadela ravno, ko sem se lotil pisanja prispevka o globalnem segrevanju, ki sem ga obljubil. Dvignil mi je pritisk, pa sem se odločil, da najprej napišem odgovor na Zaplotnikovo prezentacijo. Brez škode, ker mislim v obljubljenem prispevku govoriti o drugih stvareh.

Prezentacija je vrhunska manipulacija. Samo ne vem še ali gre za nenamerno ali zavestno dejanje. Je pa lep primer kako nas “nateguje” IPCC in Evropska komisija.

V nadaljevanju bom poskusil odgovoriti na nekaj najbolj očitnih nepravilnosti. Ker nisem klimatolog pripenjam, kjer je le mogoče, povezave do predavanj resničnih svetovnih avtoritet, ki zadevo seveda obvladajo bistveno bolje od mene in od Zaplotnika. Kritičnemu bralcu svetujem, da si jih pazljivo pogleda, tisti pa, ki imajo malo več interesa, pa tudi preberejo pripete članke. Če nič drugega, bodo ugotovili, da je svet daleč od kakršnega koli “znanstvenega  konsenza”. In če je to res, je tudi malce kritičnosti do obstoječe podnebne histerije na mestu.

Pa pojdimo po vrsti:

Prosojnica 4: Solarna konstanta 1366 W/m2

Avtor pozabi povedati, da solarna konstanta v resnici ni konstanta. Intenzivnost sončevega sevanja se menja z intenzivnostjo sončeve magnetne aktivnosti t.j. sončevega cikla (22 let) kakor tudi v daljših časovnih periodah (Gleissberg cycle 90-100 let in ‘Grand’ Cycle 350-400 let – obdobje od enega do drugega Super Solar Minimuma). Glej link na predavanje dr. Zharkove na koncu komentarja.

Sploh je glavni problem tega prispevka, kakor tudi vseh ostalih modelov IPCC, da izrazito podvrednotijo vpliv sončevega sevanja, ki je močno primaren (70% in več), da ne upoštevajo vpliva kozmičnega sevanja, posledičnega vpliva na formiranje oblakov in s tem na albedo (odboj sončevega sevanja).

Hkrati izrazito prevrednotijo vpliv toplogrednih plinov npr. CO2 in podvrednotijo vpliv vodne pare, ki je daleč najbolj pomemben toplogredni plin ter hkrati poleg kozmičnega sevanja bistveno bolj pomemben za formiranje oblakov, ki so ključni v efektu albeda

Lep prikaz tega je v predavanju izraelskega profesorja Nir Shaviv-a.

Presentation by Professor Nir Shaviv on 4 April 2018, on the The Cosmic Ray Climate Link, From Geological Timescales to 20th Century Climate Change:

Prosojnica 5. Padanje intezivnosti sončevega sevanja

Zaplotnik sicer lepo pokaže padanje sončevega sevanja v zadnjih sončevih ciklih, pozabi pa le to povezati s padcem temperature – ohlajanjem troposfere in stratosphere, o katerem govori v prosojnici 21. Naredi isto napako kot IPCC – popolnoma zanemari prevladujočo komponeneto (spreminjanje intenzivnosti sončevega sevanja), podobno kot Al Gore v Uconvenient Truth kjer sicer omeni, da je intezivnost sončevega sevanja, ki pojasni vsaj 70% variance, najpomembnejša, v nadaljevanju pa jo popolnoma ignorira.

Prosojnice 15 do 19 Toplogredni plini

Zaplotnik pozabi povedati, da vpliv koncentracije CO2 na segrevanje ozračja pada s količino CO2. Toplogredni efekt CO2 ni proporcionalen!!! Gre za inverzno logaritemsko relacijo in ne proporcionalno. Gre za bistveno lastnost CO2 molekule. Glej predavanje (distinguished) Prof.Dr. Willam Happer iz Princeton-a:

Prosojnica 21 Ohlajanje troposfere

Glede na raziskave NASA Langley Research Center se troposfera ohlaja že zadnjih 19 let:

And the outer layers of the atmosphere have already cooled, according to researchers at NASA’s Langley Research Center.

Original journal article: According to Langley researchers, we are on the verge of seeing “a Space Age record” for a cold thermosphere.

Prosojnice 26 do 28 Nedvoumen dokaz o krivdi človeka

Da bi bil to dokaz mu marsikaj manjka. V prosojnici 28 si privošči čisto manipulacijo oz. potvarjanje podatkov. Na grafu prikaže črto, ki jo imenuje Highest historical CO2 level. Ta ne velja niti za holocen, kaj šele za starejša obdobja. V resnici so bile zgodovinske vrednost v zemljini atmosferi tipično bistveno višje kot so danes (nekaj nad 400 ppm) in so se tipično gibale od tisoč pa do več tisoč ppm. Zemlja ni imela nikakršnega problema s tem.

Glej gornje predavanje prof. Happer-ja oz. spodnje predavanje dr. Patricka Moore-a (soustanovitelj Greenpeace-a):

Prosojnica 29. Nakopičen CO2 bo še dolgo ostal del zemljinega CO2 cikla

Vpliv človeka na CO2 cikel je povsem minoren. CO2 je posledica in ne vzrok gibanja temperature zemljine atmosfere. Gre za fundamentalno razliko. Ne vem kje je Zaplotnik dobil podatek o 100,000 letih. Kolikor vem, ostaja CO2 v ozračju bistveno krajši čas – nekaj desetletij.

(Vir: Edwin X Berry. Human CO2 Emissions Have Little Effect on Atmospheric CO2. International Journal of Atmospheric and Oceanic Sciences. Vol. 3, No. 1, 2019, pp. 13-26. doi: 10.11648/j.ijaos.20190301.13)

Prosojnica 30 Modeliranje

Zaplotnik pravilno ugotovi , da je sistem kaotičen. Že to bi moralo biti dovolj. V nadaljevanje pozabi povedati, da ne upošteva Principal component, ki pojasni več kot 70% variance – torej sonca in njegove aktivnosti. S tem pade vse.

Ker modeli dolgoročno niso zanesljivi in ker tako kompleksnega sistema z vrsto povratnih zank (ki jih modeli ne upoštevajo,) niti v resnici ne razumemo, kaj šele, da bi jih bili sposobni spodobno kvantificirati, je tudi vrednost modeliranja hudo vprašljiva. Če ne drugega, bi moralo biti to resno opozorilo za oblikovalce državnih politik.

S tem padejo tudi vsa priporočila. 

Prosojnica 47 Sklepne misli

Gre za pot v globalno revščino in čisti fašizem na osnovi zelo dvomljive ocene okoljskih vplivov. Hvala Bogu, da ga ves svet, razen na žalost Evrope, ignorira. Če bo res vpliv Super Solar Minimuma resno “prijel” tam okoli sredine tega desetletja, se bo zbudila tudi Evropa. Glej:

(Vir: V.V. Zharkova, S.J. Shepherd, S.I. Zharkov & E. Popova, Oscillations of the baseline of solar magnetic field and solar irradiance on a millennial timescale, Scientific reports, June 24, 2019.)

Za tiste , ki raje gledajo – predavanje prof. Valentine Zharkove:

 

Ampak do takrat bo škoda enormna.

11 responses

  1. Če gre za nekakšno zaroto zlobnih globalistov, ji gre hudičevo slabo kajti globalne emisije iz leta v leto še vedno naraščajo. Ravno obratno je, gre za vsak dan bolj očitno impotenco politikov, ki se jo trudijo prikriti s celo vrsto dogovorov, “ciljev” na papirjih, ki do zdaj še niso ničesar proizvedli.

    Ko pa vidim klimatskega “skeptika” (sama znanost je skeptična že po defaultu), ki je del nekakšne “freedom” organizacije me po pravici povedano kar mine, da bi ga jemal resno.

    • Preberi pripete članke in si poglej pripeta predavanja. Poglej si znanstvene profile ljudi, ki so navedeni (vsak od njih ima več referenc kot cela slovenska klimatološka znanost skupaj), šele potem bi se spodobilo, da komentiraš na tak način.

      Ali pa ni potrebno ker se menda kar 97% vseh znanstvenikov strinja z “antropogenim” segrevanjem?

      Je pa res, da je za tiste, ki jim je histerije globalnega segrevanja postala religija, gledat nasprotna znanstvena dejstva, določen emocionalen napor.

      Kako je že rekel Jack Nicholson kot Colonel Nathan R. Jessup (A few good men):

      “Could You handle the truth?”

  2. In od teh “svetovnih avtoritet”, niti eden ni specializiran za klimatologijo. William Happ je atomski fizik, Nir Shaviv je astrofizik, Valentina Zharkova je matematičarka, Patrick Moore pa biolog.

    Ne rečem, da mora človek biti klimatolog, da marsikaj s tega področja razume, a tisti, ki niso enostavno nimajo zadržkov pred govorjenjem, recimo jim “mejnih zadev” (neumnosti) saj zato ne bodo plačali prav nobene karierne cene.

    • Ni čisto tako. in če je kakšna veda izrazito multidisciplinarna, je to klimatologija.

      William Happer je legenda na področju spektroskopije in med drugim CO2 laserjev. Kar pomeni, da moraš poznati fizikalne lastnosti CO2 molekule verjetno bolje kot katerikoli klimatolog.

      Nir Shaviv je bil v raziskovalnem teamu prof Svensmarka, ki je odkril vpliv kozmičnih žarkov na pojav oblakov in na posredne učinke tople grede in predvsem albeda. Gre za revolucionarno odkritje, ki je v temeljih zamajalo tradicionalno klimatologijo.

      Valentina Zharkova je predvsem astrofizičarka. Astrofiziki je posvetila večino svoje kariere. “Navaden” klimatolog večinoma nima niti dovolj ekspertnega matematičnega znanja in še manj astrofizičnega, da bi lahko odkril in matematično modeliral sončni magnetni dinamo.

      Prav dejstvo, da so vsi trije vrhunski strokovnjaki na svojem področju, jim omogoča, da avtoritarno sesuvajo “mejne zadeve” ali kot jiih pravilno okarakteriziraš – neumnosti klimatologov.

      • Ne vem sicer kaj pomenijo trditve kot:” V resnici so bile zgodovinske vrednost v zemljini atmosferi tipično bistveno višje kot so danes (nekaj nad 400 ppm) in so se tipično gibale od tisoč pa do več tisoč ppm”

        Kaj je to “tipično višje”? V zadnjih 800.000 letih so bile še kako tipično nižje od 300 ppm: https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/history.html

        Bila so tudi obdobja, ko je bilo CO2ja, več kot 2000 ppm, ampak ne vem, če bi to lahko imenovali nekaj tipičnega. Če pa klimatske razmere niso tako alarmantne kot čedalje bolj trdijo klimatologi, super, potem spustimo še dodatnih 300 milijard ton carbon budgeta v zrak in šele potem razmišljajmo.

        Osebno sicer ne verjamem, da bo kakršnakoli znanost vplivala na množice ljudi, pa če je še tako dobro opravljena. Dokler nam je tako udobno in je dovolj za jesti (pogostokrat še preveč), se ne bo premaknilo nič. Velike spremembe se ne dogajajo zgolj na podlagi razuma in verjetno nas bo narava res morala spraviti na kolena, da se bo kaj resnega premaknilo.

        Moram pa reči, da opažam ta vzorec “kritičnih” znanstvenikov tudi pri nas, ampak seveda tistih, ki niso klimatologi. Ne vem točno zakaj se gre, morda neko čudno rivalstvo med naravoslovci? Nekaj časa je bil najbolj glasen pri nas matematik Mišo Alkalaj s svojimi knjigami tipa “Zelene laži”. V teh dneh mu priporočam knjižno turnejo po Avstraliji, ker me zanima kako bi se obnesla.

  3. Včeraj sem pred spanjem nekaj drkal po daljincu in se zaletel v Štefančičevo oddajo ravno v kadru z ministrom Zajcem. Če lahko že mi sproščeno bluzimo ob šankih in po blogih (in se ob tem ne zavedamo, da tudi tu dela škoda), si minister kaj takšnega ne more privoščiti. Od ministra ne pričakujem (nujno) poglobljenega znanja, absolutno pa pričakujem sposobnost dokopati se do spoznanj na katerih bodo počivale takšne odločitve kot so zapiranje ravnokar zgrajene termoelektrarne, da ne rečem davčna politika! Pričakujem tudi ravno in trdno hrbtenico…da bi npr. v EU vprašal, če že naj bi bil CO2 problem, zakaj potem forsiramo bencinski motor Vs. dizelski?! In npr. zakaj Mercedes (in verjetno tudi ostale evropske tovarne) v Azijo prodaja najnovejše avte z EURO5 motorji, pri nas pa takega lahko kupimo le z novo generacijo EURO6 motorjev…??

    In ja, absolutno podpiram Golobov prispevek in skromno ponujam tule še link na tekst Erika Margana z IJŠ v maternem jeziku, kjer boste na blogu prisotni inženirji lahko preverjali svoje (pred)znanje…branje res toplo priporočam:

    http://www-f9.ijs.si/~margan/CO2/

    Lp,

    Dule Sedej

    • Dule, hvala in še posebej za link do Margan-ovega prispevka. Je verjetno nekaj najboljšega kar sem prebral na to temo.

      ZELO PRIPOROČAM V BRANJE.

      (za tiste ki so sposobni kaj razumeti tud od naravoslovnih znanosti)

      Bi zaslužil, da se pojavi kot samostojni članek na tem blogu bistveno bolj od Zaplotnikove prezentacije. Na koncu še odstavek iz sklepnih misli Margan-ovega prispevka:

      “Tisto česar se najbolj bojim je, da bodo nekoč priznali, da je gonja proti CO2 neutemeljena, ter začeli kazati na kakšno drugo anomalijo v človeškem vplivu na okolje, vendar ljudje ne bodo več zaupali niti stroki, kaj šele vladam, in se na pozive za zmanjšanje resnično škodljivega onesnaževanja ne bodo več odzivali. Politiki, ki v prihodnost vidijo le do naslednjih volitev, bodo nepopularno temo raje črtali z dnevnega reda. Zato pa mora v prvi vrsti stroka svoja stališča čim prej očistiti demagoške navlake, povedati vse kar ve, ter odkrito priznati da nekaterih reči še ne ve, oziroma o njih zaenkrat le učeno ugiba. Rešitve, ki jih bo ponudila, pa ne smejo temeljiti na ad hoc sklepanju, temveč na trdnih in preverjenih dejstvih.”

  4. Pozdravljeni. Sem s predpostavko, da bi človek s 100 pikami inteligence moral razumeti vsak tekst (čeprav, tehnična inteligenca, ali bi lahko šli malo v šolo kreativnega pisanja, precej trdi ste v izrazu) in ugotovila, da na eni strani doktor fizike iz katedre za meteorologijo prikazuje povezavo med CO2 in povečanjem povprečne temperature na Zemlji in na drugi strani je nekaj inženirjev (pa noben ni meteorolog), to trditev sesuvajo in hkrati navajajo, da je v klimatologiji veliko neumnosti in da je klimatologija resda interdisciplinarna zadeva, ampak potem za potrditev svojih trditev navajajo strogo specialistične izsledke, ki niso iz klimatologije, ampak se je lahko-ali pa ne- dotikajo. Pa da noben klimatolog ne zna toliko astrofizike, kot jo znajo astrofiziki…in zato ne morejo govoriti o klimatologiji. ….Hm, noben poslovodnik ne zna toliko računovodstva, kot ga znata računovodja in revizor, pa mora vseeno tudi to upoštevati in ga ne jemljemo z rezervo, kadar govori o računovodskih kategorijah. Hm, noben režiser ne zna toliko dramatike, kot jo znajo dramatiki in dramaturgi, pa vseeno ne postavljamo dela režiserja pod vprašaj. Hm, noben kirurg ne zna toliko o tkivih, kot znajo histologi, pa vseeno kirurgi na dnevni bazi režejo tkiva pri živem telesu, histologi pa samo na vzorcu. Hm, noben farmacevt ne zna tolliko mikrobiologije, kot jo zna mikrobiolog, pa glej ga zlomka, kdo na koncu dela zdravila? Skratka, sesuvanje klimatologije zaradi deficita posameznih specialističnih znanj je, epistemološko gledano, napačno.

    No, jaz bom po sistemu verjetnosti raje sledila doktorju iz katedre za metodologijo. Če nič drugega, on mora svoje trditve o klimi argumentirati v svoji akademski sferi, kar ostalim iz tele druščine ni potrebno.

    Pa tudi, če sem se totalno zmotila in se bo čez nekaj let izkazalo, da bo narava sama vse tako regulirala, da na naše življenje ne bo zaradi tega nič manj udobno in slabše (mah, prej bo svize zavil čokolado), je tu še vedno nekaj ekonomskih tem, na katere je pa vseeno treba odgovoriti.
    1. Zapiranje “ravnokar zgrajene termoelektrarne” je postopek, s katerim bi morali končati aktivnosti, ki jim žargonsko rečemo “throwing good money after the bad money”. TEŠ6 je bil zgrajen na predpostavki, ki se je izakazala za neresnično, namreč operiralo se je z napačno ceno premoga in napačno kalorično vrednostjo premoga. V realnosti potem pridejo višji stroški in se generira izguba in je zdaj samo vprašanje, kako izgubiti čim manj. Če se ne da druge energetske rešitve, se bo izgubilo več. Do takrat, ko se bo to zgodilo, pa ne bo več “ravnokar zgrajena termoelektrarna”
    2. Problematičnost CO2 v povezavi z avtomobili je v zapisu g. Sedeja malo zbanalizirana. Tudi če predpostavimo, da CO2 na noben način ne dela škode okolju, je osnovni problem celotne avtomobilske industrije ravno v tem, da je odvisna od goriv, ki so omejena. In da je že zaradi tega (in tule bom naredila ogromno abstrakcijo in zanemarila vse geopolitične komponente tega, kje so zaloge nafte) potrebno delati na gorivih, ki bodo zamenjala naftne derivate. Tudi, če bi bila nafta kot solza čista, so njene količine omejene in je treba imeti substitut energenta, če želimo, da se promet še dogaja.
    3. Zakaj so motorji EURO 5 v Aziji, v Evropi pa EURO 6 in so dražji…. Ja, ljuba duša, ker je Azija bistveno večji trg za avtomobile in rast je večja, kot je na evropskem trgu. In ker so standardi okolja malo bolj ohlapni v Aziji, če to primerjamo z EU. V EU veljajo za nove avtomobile od 2014 standardi EURO 6, v Azijo pa se lahko prodaja novo vozilo s prejšnjim standardom. Avtomobilska industrija itak predvideva (pri tem se sklicujem na nekdanjega nadzornika Mercedesa Rainerja Schmuekleja), da bo prodaja avtomobilov stagnirala in sicer najprej v Evropi, kasneje se bo pa ta trend pokazal tudi v Aziji.
    4. Problem je naš način proizvodnje in življenja. Ker se dela na omejenih naravnih dobrinah, hkrati pa se predpostavlja rast, ki se ne more ustaviti. Živimo v neki shemi, kjer smo prepričani, da se da v en liter spraviti za dva litra tekočine in da se pri tem nič ne polije. Pa ni tako. Tudi, če bi bila nafta čista kot solza, je omejena in se je večno ne bo dalo uporabljati. Tudi če imamo ne vem koliko novih izumov, dokler niso zadeve krožno urejene in se odpadki reciklirajo, zadeva ni urejena. Razmišljajte o tem, ko boste prvič na morju videli plastiko ali pa takrat, ko boste jedli ribo, ker je notri verjetno nekaj mikroplastike. Ali pa, ko boste razmišljali o tem, če zaustaviti računalnik ali pa ga dati na spanje (kdaj se porabi več elektrike). Ali pa takrat, ko boste pelete metali v vaše individualno kurišče (ja, trde delce puščajo). Ali pa, ko boste na svojem vikendu v Istri čistili za poplavo, ki je nastala zaradi visoke plime…. In lahko še malo akademsko o tem, če je večje število visokih plim posledica segrevanja ozračja in kaj ima CO2 s tem ali pa so visoke plime kar tako en niz v zgodovini. V zgodovini, kjer so bile že višje in nižje temperature in več in manj CO2, ampak zakaj in kako, tega ne vemo. Ve pa morje, katerega poplavne posledice ravnokar čistite. Morje je bilo pa že takrat. Morje bo ostalo najdlje. Drugi imajo pa malo manj časa trajanja na tem planetu. Vključno človek. Tako, kot človek posluje po planetu, dolgo ne bo mogel. In ni druge, da se naš način proizvodnje in življenje spremenita in to se zlepa ne bo zgodilo. Bodo morale kar države peljati resne in vztrajne politike.

  5. Jasna, ne vem , če imaš prav? Po moje ne.

    Če klimatolog postavi CO2 v središče svoje teorije pri tem pa ne upošteva osnovnih fizikalnih lastnosti CO2 molekule, potem je verjetno prav, da fizik specialist za CO2 na to opozori (pa če s tem sesuje vso njihovo teorijo).

    Če astrofizk, kot je Nir Shaviv ali Valentina Zharkova opazita, da klimatologi izpuščajo glavno komponento, ki vpliva, z več kot 2/3 vpliva na vreme (sonce in njegovi cikli) , potem so verjetno najbolj poklicani, da na to opozorijo. (pa če s tem sesujejo vso njihovo teorijo).

    Če klimatologi, od Michaell-a Mann-a pa vse naprej, sistematično uporabljajo napačno statistično metodologijo, potem je prav, da ena največjih svetovnih statističnih avtoritet dr. Edward Wegman opozori na to (pa čeprav s tem v celoti sesujejo njihovo teorijo).

    Zasmehovat trdne znanstvene argumente, ki hočeš nočeš sesuvajo bistveno postulate njihove teorije, samo zato ker niso prvenstveno klimatologi je patetično luzerstvo. Z argumentom na argument!

    Ker sem ravno iz avtomobilske industrije. Kako pa veš, da so “fosilna” goriva” res fosilna in neobnovljiva. Rusi, kot začetniki anargonske teorije nastanka nafte in največjih proizvajalci ogljikovodikov na svetu , že vsaj 70 let trdijo , da nafta ni organskega izvora. Zadnji poizkusi na Švedskem so to tudi eksperimentalno potrdili:

    https://deepcarbon.net/feature/hydrocarbons-form-surprisingly-high-earth%25E2%2580%2599s-mantle

    takole pravijo:

    “Rather than forming from living material, abiogenic hydrocarbons form from inorganic reactions occurring deep in the subsurface at high temperatures and pressures. A new study finds that these reactions likely occur at more shallow depths than previously thought, as well.

    In a new paper in the journal Scientific Reports [1], DCO members Elena Mukhina, Vladimir Kutcherov (both at KTH Royal Institute of Technology, Sweden and Gubkin Russian State University of Oil and Gas, Russia), and Anton Kolesnikov (Gubkin Russian State University of Oil and Gas, Russia) propose that hydrocarbons can form in the mantle at 70 kilometers deep, far shallower than the previous estimate of 150 kilometers. In the laboratory, the researchers exposed inorganic carbon and water to temperatures and pressures found in the upper mantle, called the asthenosphere. The resulting reactions generated a mix of hydrocarbons similar to natural gas deposits.

    “Now we see that hydrocarbons can form across a wide range of mineralogical and thermodynamic parameters,” said Mukhina. “We now know that this process is not just possible, but possible almost everywhere in the mantle.

  6. Marko, to, da se da nafto delati in da ni nujno, da je čisto fosilna, smo že slišali. Ampak ta proizvodnja verjetno ima svojo ceno (ki pa še ni izračunana, ker je vse skupaj še bolj pred proof-of-concept fazi). Pa okej, ta cena se bo, ko bo tole tehnološko izdelano za big scale, tudi vključila v ostale produkte. Ampak kar je bistveno: tudi sestavine za fabricirano nafto niso v neomejenih količinah. Vse količine so omejene in jih je treba vrniti nazaj, drugače gre samo za nadomeščanje ene neobnovljive zadeve z drugo neobnovljivo zadevo.
    Sama se zavzemam za več tehnologij, ki predpostavljajo obnovljivost. Ob polnem vedenju, da je nemogoče doseči, da se vse, kar se porabi, tudi krožno recikliral v 100%. Ampak vsaj to bi morala biti maksima, da se gre v krožne koncepte. Ker preden bodo krožni koncepti prevladovali, bo še kar nekaj časa minilo. Zato se mi ne zdi smsiselno odlašati, ker se že itak zamuja.
    Ne nameravam se izrekati o postulatih astrofizike. To ni moj forte. V tem delu molčim in poslušam.
    Kar mi je bližje in kar lahko s svojim znanjem vsaj malo zaobjamem, je družbeno dogajanje na tem planetu. Gledam avstralske požare in si mislim, kako je ta kontinent pod staroselci funkcioniral tisočletja, potem so pa prišli najprej kolonialci in so potem v slabih 300 letih spravili kontinent do tega, da se bo skoraj sesul. Pa je prebivalcev Avstralije približno toliko, kot nas je bilo v prejšnji državi. Skratka, človek res ne potrebuje dosti časa, da v kapitalizmu uniči zelo veliko. Sicer to ni edino prodročje, ki je sesuto, če bi podrobneje pogledali področja, kjer Rusija črpa zemeljski plin, bi prišlo tudi zelo veliko uničenega. In mene je, bolj kot tega, kako so modeli vpliva na temperaturo in CO2 pravilni ali pa ne, strah tega, kaj smo na tej stopnji družbene delitve dela sposobni narediti ljudje in kako se ta uničenja zelo počasi popravljajo. Ravno zaradi tega silnega pohlepa ne bo druge, kot da bo potrebna stroga in morebiti presežna regulacija glede pravil uporabe tehnologij in varovanja okolja, ker drugače se v glavah ne bo nič spremenilo.

    • Jasmina,

      v Avstraliji sem nekoč živel in okoljska problematika te celine mi je blizu. Pripisovati požare v Avstraliji podnebnim spremembah je bedarija brez primere. Požari so tam bili in bodo, ta je pač malo večji. Če ne bi bilo človeka in njegove kulturne krajine bi bili verjetno še večji. Ekološki problem Avstralije je res zakrivil človek, ampak z namakanjem. Z arteško vodo so klasično namakali polja in s tem povzročili “taljenje” slanega sloja pod plastjo prsti. S tem so uspešno zasolili oz. dolgoročno uničili za poljedelstvo (in še za kaj drugega) ogromno potencialno plodne zemlje.

      Glede nafte me nisi razumela. Ne gre za to, da umetno delamo nafto, ampak za to, da ta nafta, ki jo trenutno črpamo po svetu ni fosilnega izvora. Ni nastala iz organskih ostankov živali in rastlin, ampak stalno nastaja s kataliziranje ogljika in vodika globoko v zemljini skorji pod velikimi pritiski in temperaturami. Nastaja stalno, kar pomeni, da ni neobnovljiv vir. Podobno je z zemeljskim plinom. Če te to zanima imaš v slovenskem prevedu fenomenalno knjigo – “Vojne za nafto” enega najboljših raziskovalnih novinarjev trenutno na svetu- William Engdahl. Vsekakor je ta knjiga moj kandidat za (mojo) knjigo desetletja.

      Ruski abiotski teoriji nafte in njeni posledici za črpanje nafte je posvečeno celo poglavje. Izjemno zanimivo in razumljivo napisano.

%d bloggers like this: