Aleš Praprotnik

Kot sem že omenjal na tem blogu, se na nekaterih ekonomskih fakultetah po svetu dogajajo revolti študentov, ki zahtevajo prevetritev ekonomskega kurikuluma. Ena takšnih univerz je Univerza v Manchestru, kjer so se študentje ekonomije, združeni v apolitični Post-Crash Economic Society, stvari kot kaže lotili resno. Organizirajo tako predavanja, kjer drugače misleči ekonomisti predstavljajo posamezne heterodoksne pristope, kot tudi skupne bralne ure, njihova stran pa zbira tudi heterodoksno literaturo in vire za študente. Nadaljujte z branjem→

Andrej Mertelj

Najpogostejše vprašanje, ki sem ga dobil po sobotnem nastopu v POP klubu je bilo: »Zakaj si bil pa tako jezen?«.  Odgovor je tule…

Kanadske davčne blagajne ne obstajajo. Termin nama je z g. Simičem, bivšim direktorjem DURS-a in sedanjim direktorjem Davčnega urada Srbije, kljub desetletnem ubadanju z davčnimi blagajnami, obema nepoznan. Kar veva, je sledeče: vse države na svetu zahtevajo v svojih nacionalnih in mednarodnih računovodskih standardih nespremenljivost računovodske dokumentacije, kar je ena od temeljnih predpostavk. V kolikor je dokumentacija spreminjana, gre za poslovno goljufijo po temelju. Ne glede na to, katera dokumentacija je manipulirana – naj bodo to izdani računi, prejemi blaga ali plačila. Edini dve državi, ki se jima je to zdelo potrebno zapisati v zakon, sta Slovenija in Kanada. Nadaljujte z branjem→

Ameriška vlada je od leta 2009 vložila v reševanje velikih podjetij 421.8 milijarde dolarjev proračunskega denarja. Ameriško finančno ministrstvo pa je včeraj s ponosom sporočilo, da je dobilo poplačanih 432.7 milijard dolarjev. V to naj bi bilo po poročanju STA “vštetih tudi 10.5 milijarde dolarjev izgube za reševanje General Motorsa. Vlada mu je namenila skupaj 49,5 milijarde dolarjev, s prodajo delnic, ki se je začela novembra 2010, pa je dobila nazaj 39 milijard dolarjev.” Nadaljujte z branjem→

John M. Keynes, ki se je s sedanjo globoko krizo povpraševanja in deflacijsko depresijo v razvitih državah kot posledice podivjanega obnašanja posamičnih ekonomskih agentov in trgov spet zmagoslavno vrnil, je že leta 1931 v knjigi Essays in biography opravil z idejo, da je mogoče dogajanje v gospodarstvu napovedati na podlagi obnašanja atomiziranih agentov. Ali povedano v jeziku ekonomskega modeliranja: makroekonomski modeli (neo-klasični ali neo-keynesianski), ki se hvalijo s tem, da temeljijo na optimizacijskem obnašanju individualnih ekonomskih agentov, ne morejo služiti kot dobro orodje za pojasnjevanje dinamike celotnega gospodarstva. Kajti tudi v fiziki teza, da je “celota vsota delcev”, ne drži in ne deluje. Nadaljujte z branjem→

Po objavi posta Naši otroci kot bodoči morilci na daljavo? sem dobil nekaj mailov bodisi s pohvalami bodisi z linki na dodatne vire, ki jih nisem poznal. En tak zelo zanimiv vir je spletna stran Killology.com, kjer Dave Grossman, sicer ekspert za poučevanje ameriškega osebja širom sveta o “realnosti vojskovanja” in “pomenu ubijanja”, piše o tem, kako v sodobnih razmerah otroke dejansko efektivno pripravljamo na ubijanje. Z medijskimi vsebinami, ki so polne kriminalnih vsebin ter z igricami, ki temeljijo na “uničevanju”. Z obojim pripravimo otroke na to, da je nasilje “normalno stanje”, jim vsadimo “virus nasilja”, jih navadimo, da jim nasilje postane všeč, jih “vzgojimo”, da bodisi uprizorijo pokol v lokalni šoli, postanejo hladnokrvni vojščaki v lokalnih gangsterskih tolpah ali rekrutirani plačani morilci na daljavo. Grossman navaja številne metode “odvajanja od nasilništva” ter institucionalne načine, kako zavest in stopnjo nasilja zmanjšati z vzgojo, izobraževanjem, zakonodajo in nenazadnje z drugačnimi igricami za otroke.

Spodaj je nekaj odlomkov iz enega izmed njegovih člankov. Nadaljujte z branjem→

Odličen zapis Lenarta J. Kučića v Sobotni prilogi Dela o sodobnih morilcih, ki prek brezpilotnih letal kot v računalniških igricah za otroke ubijajo “realne” ljudi širom sveta. Namišljene “teroriste” oziroma tiste, ki jih ZDA razglasijo za “sovražnike”. Brandon Bryant jih je ubil 1,626 preden se je duševno zlomil.

V postave in njihovo vozilo je usmeril nevidne laserske žarke, ki so raketo usmerili proti cilju. Slušalke so ukazale ogenj in čez nekaj dolgih sekund se je na vseh zaslonih pokazala bela svetloba. Ko so kamere znova razločile podrobnosti, sta s pilotom preletela območje eksplozije in natančno posnela razdejanje. Okoli avta so ležali ostanki trupel, malce stran sta opazila ranjenca, ki mu je izstrelek odtrgal nogo. Na posebni kameri sta opazovala, kako je iz njegovega telesa skupaj s krvjo odtekala toplota. Ko se je ranjenec umiril, sta s pilotom potrdila končno število žrtev in odletela. Nadaljujte z branjem→

Od začetka krize v letu 2008 in do začetka letošnjega leta je Slovenija izgubila 134 tisoč delovnih mest in pridelala 67 tisoč brezposelnih. Razlika med obema je, da se je del prej zaposlenih umaknil v neaktivnost (upokojitev), v tujino ali v sivo ekonomijo, le polovica pa je registriranih kot brezposelne osebe. Ameriški ekonomist Arthur Okun je leta 1962 pokazal, da med obema – brezposelnostjo in gospodarsko rastjo – obstaja močna korelacija, in sicer v razmerju 1 : 3. Če BDP pade za 3%, se stopnja brezposelnosti poveča za približno 1 odstotno točko. Ta  »Okunov  zakon« so v zadnjih desetletjih velikokrat empirično preverili in še vedno zelo dobro deluje. Še več, kot so pokazali Ball, Leigh in Loungani v letošnji zelo obširni raziskavi, znaša to razmerje za razvite OECD države v zadnjih treh desetletjih približno 1 : 2.5. * Nadaljujte z branjem→

Dušan Caf

Dobro desetletje po liberalizaciji telekomunikacijskega trga je Slovenija po nekaterih kazalnikih med najslabše razvitimi članicami Evropske unije. Celo države, ki smo jih pred petnajstimi in več leti uvrščali med manj razvite, so telekomunikacijsko danes razvitejše od Slovenije. Zalomilo se nam je tako v storitvenem kot v proizvodnem delu telekomunikacijske industrije. Nekaj svetlih izjem nas ne sme odvrniti od identifikacije problemov in njihovega reševanja. Kaj se je zgodilo? * Nadaljujte z branjem→

Ne glede na petkov poslovilni koncert skupine Res Nullius (za spremembo je bil bolj energičen, čeprav še vedno absolutno minimalističen in nekomunikativen) je bil to zame vikend skupine Broken Social Scene. Leta 2010 sem pisal o njih (tukaj). Tole je njihov lanski koncert “Live at Terminal 5“, čista energija. Ob že uveljavljenih 7/4 Shoreline, It’s All Gonna Break,”Almost Crimes“, “Cause = Time” itd., se meni kocine postavijo pokonci ob pesmih “All to all” (poslušajte od minute 0.22.26 naprej) ter “The Sweetest Kill” (poslušajte od minute 0.41 naprej)

Nadaljujte z branjem→