Za glasbeno spremljavo h knjigi Edwarda Frenkla “Love and Math” – Broken Social Scene “Love And Mathematics”

Nadaljujte z branjem→

Edward Frenkel is a Russian mathematician working in representation theory, algebraic geometry and mathematical physics. He is professor of mathematics at the University of California, Berkeley, and the author of “Love and Math”, recently published by Basic Books. Nadaljujte z branjem→

Najbolj točen odgovor je: sobota. Po petku 13. decembra bo dokaj zanesljivo nastopila sobota 14. decembra. Razen, če bo konec sveta. Najbrž bodo zaprte podružnice vseh osmih bank, ki so šle skozi ocene stresnih testov. V ponedeljek 16. decembra pa bo običajen delovni dan, ko bodo odprte vse banke. V vmesnem času se bo – z administrativno operacijo – izvedla celotna operacija prenosov slabih kreditov na slabo banko ter dokapitalizacije državnih bank. * Nadaljujte z branjem→

Odziv Slovencev na to dominanco mrhovinarskih elit me je razočaral. Tipično hlapčevski. V medijih in na forumih kar mrgoli pozivov, naj že končno pride Bruselj ali Trojka in naj nam vodijo državo namesto nas samih. Finančne težave pa naj rešimo s prošnjo za pomoč iz sredstev ESM. Ker je to menda poceni. O sanjah, kako nam bodo banke kupili in vodili tujci, pa sem tudi že pisal. Nadaljujte z branjem→

Naslednji petek naj bi bili znani rezultati stresnih testov slovenskih bank. Ti rezultati nas bodo najbrž precej šokirali. Vendar pa ne nujno samo zaradi dejanskega stanja v bankah, pač pa delno (ali celo odločilno) tudi zaradi metodologije ocenjevanja. S kolegi smo pred enim mesecem zahtevali, da se metodologija objavi, kar pa se ni zgodilo.

Ob tem pa “iz terena” prihajajo precej grozljive informacije o tem, kdo in kako vrednoti sredstva naših bank. Ekipa, ki vrednoti nepremičnine v eni izmed bank, je prišla iz Bukarešte, medtem ko za glavne revizorje delajo – študenti.

Spodaj je “izpoved insiderja“, ki opisuje, kako so tuji revizorji pristopili k ocenjevanju vrednosti nepremičnin. Tovrstnih zadev sicer načeloma ne objavljam, toda ta opis daje zelo dober vpogled v “resnost” pristopa tujih revizorjev glede ocene vrednosti sredstev bank. Nadaljujte z branjem→

Follow up na aktualno diskusijo o spremembi načina poučevanja ekonomije. Ena izmed dilem je bila vedno, kaj poučevati prej: mikro ali makro? Torej, najprej študentom razložiti obnašanje in delovanje ekonomskih agentov in posamičnih trgov ali pa jih najprej seznaniti z dinamiko agregatne ponudbe in agregatnega povpraševanja ter politik, ki (v odsotnosti učinkovitosti tržnih rešitev) lahko oboje pripeljejo v ravnovesje.

Tudi ta pogled je odvisen od svetovnega nazora posameznega ekonomista – in predpostavk, na katerih utemeljuje svoj ekonomski nazor. Nadaljujte z branjem→

Če se ekonomisti prerekamo glede realnosti prepostavk o obnašanju ekonomskih subjektov in gospodarstva kot celote, in če fiziki ne vedo odgovorov na številna vprašanja glede univerzuma, so matematiki neenotni glede definicije neskončnosti. Tako zelo, da so nedavno na Harvardu organizirali simpozij na to temo. Ampak enotnosti niso dosegli. Ena izmed strani bo morala popustiti. To pa je že stvar osebnega prestiža. Nadaljujte z branjem→

Mark Thoma je danes objavil odlično razmišljanje o optimalnosti makro modelov. Njegov sklep: Nobeden. Ali bolje rečeno, nobeden ni primeren za vse situacije. In (tudi) od tod takšne težave ekonomije glede sposobnosti napovedovanja makroekonomske dinamike.

Medtem ko je neo-keynesianski model (DSGE) relativno dobro deloval v času Velike moderacije (1984-2007), pa je povsem odpovedal v času sedanje Velike recesije. Na drugi strani je standardni IS-LM model izjemno prikladen za tovrstne situacije, ko imamo opravka z veliko negotovostjo glede agregatnega povpraševanja, ničelnimi obrestnimi merami in likvidnostjo pastjo, ni pa primeren za obdobja zmernih gospodarskih gibanj. Nadaljujte z branjem→