Objavljeno: Napake v izračunih, ki so obrnile na glavo ekonomsko politiko

Herndon, Ash in Pollin (HAP) so marca lani razburkali akademsko javnost z razkritjem napak, ki sta jih naredila Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff v članku “Growth in a Time of Debt”. Pred nedavnim, konec decembra 2013, je bil v on-line verziji Cambridge Journal of Economics objavljen njihov dopolnjen članek “Does High Public Debt Consistently Stifle Economic Growth”, ki je šel skozi sito akademskih ocenjevalcev. V dopolnjeni verziji gredo HAP še naprej in pokažejo, da tudi odzivi in popravki Reinhartove in Rogoffa temeljijo na napačnih izračunih.

Spodaj je zapis iz bloga enega izmed avtorjev, Roberta Pollina na blogu založnika Oxford University Press. Očitno je tudi akademska ekonomija potrebovala tak škandal za večjo popularizacijo sicer dokaj hermetične akademske ekonomije. Predvsem pa je ključno, da je sama akademska scena razkrila napake, ki so obrnile na glavo ekonomsko politiko v smeri škodljive politike varčevanja. Nadaljujte z branjem→

Jubileji: 80. rojstni dan BDP in 100. rojstni dan FED

Te dni lahko pačastimo dva velika jubileja: bruto domači proizvod (BDP) praznuje 80. rojstni dan, ameriška centralna banka Fed pa 100. rojstni dan. Oba sta bila uvedena po velikih pretresih v ameriškem gospodarstvu.

Fed so dejansko ustanovili na skrivaj: leta 1910 se je na otočku Jekyll pred obalo Georgie v popolni tajnosti zbralo šest možakarjev (t.i. “First Name Club”, ker so se naslavljali po imenu) in v devetih dneh in nočeh naredilo predlog za ustanovitev Fed. Kongres je zakon o Fed sprejel decembra 1913. S tem so ZDA po dolgih desetletjih političnih nasprotovanj ustanovile inštitucijo, ki naj bi obvarovala banke pred finančnimi panikami. Nadaljujte z branjem→

Vikend branje

Franci Križanič – Nazaj v komunizem, s polno paro

Juhuhu, komunizem je tu!

Ne vem, če ste videli ta Križaničev gospodarski program, objavljen v Delu. Naš Franci, nekdanji finančni minister, ki je popolnoma zabremzal sanacijo bank, povečal plače v javnem sektorju in minimalno plačo in na obeh straneh poganjal projekt TEŠ 6 ter tako državo (in energetski sektor) prignal na rob bankrota, se vrača v še večji formi. Na četrto potenco. Tokrat bi za izhod iz krize namesto blagega keynesianizma v okviru tržnega gospodarstva naredil dva velika koraka naprej, pardon nazaj, v komunizem. In se sploh ne hecam. Preberite. Nadaljujte z branjem→

Kako se pravilno izseliti iz Slovenije?

Glede na ekonomsko situacijo v državi in glede na “komunistični manifest“, ki ga je objavil Franci Križanič, vam bo morda prišel prav ta zelo dober nasvet Mateja Balantiča v Financah, kaj vse morate podvzeti, ko se izselite iz Slovenije, da vas ne bi čakalo neprijetno presenečenje naše davčne uprave, ker niste plačevali dohodnine, čeprav ste formalni rezident tuje države in tam plačujete vse davke. Nadaljujte z branjem→

O endogenosti denarja

Aleš Praprotnik

Jože Damijan je zadnjič objavil zanimiv zapis o dolgu in povpraševanju ter različnih pogledih med ekonomisti glede pomembnosti in nevtralnosti bank. V tem članku želim podati nekaj dodatnih argumentov v prid endogeni razlagi, vendar mogoče najprej zgolj za razjasnitev: pravo vprašanje ni, ali lahko centralna banka ustvarja denar iz nič brez depozitov. Ve se, da to lahko. Kajti, če bi bila odvisna od depozitov, ne bi mogla igrati vloge posojilodajalca v skrajni sili. Bila bi podobna centralni banki v sistemu zlatega standarda. Nedavne polemike se krešejo glede tega, ali komercialne banke ustvarjajo denar neodvisno od depozitov (centralne banke ali varčevalcev) ali ne in kakšen nadzor nad krediti ima centralna banka. Nadaljujte z branjem→

Koliko so vredna božična darila?

Božič je ob vseh lepih trenutkih v toplem družinskem vzdušju za mnoge velikokrat tudi prava drama. Nemalokrat se namreč sprevrže v obupano iskanje primernih daril za najbližje. Problem je v tem, da nihamo med tem, da poskušamo zadeti, kaj bi si obdarovani zares želel in tem, kaj bi mu mi radi podarili. Običajno so obdarovani tako deležni n-tega para rokavic, šalov, nogavic, puloverjev in podobne šare, ki jih nemalokrat sploh ne potrebujejo. Oziroma jih ne potrebujejo tako močno, da bi jih kupili ali plačali tako visoko ceno, kot so jo zanj odšteli darovalci. Koliko so pravzaprav vredna božična darila? In še naprej, je mogoče vrednost darila vedno ovrednotiti v denarju? Nadaljujte z branjem→