Nobelovec Robert M. Solow je za New Republic recenziral novo knjigo Alana Greenspana “The Map and the Territory“. V recenzijji s pomenljivim naslovom “Alan Greenspan Is Still Trying to Justify His Bad Decisions: What the maestro doesn’t understand” sicer najprej pohvali Greenspanova prva leta na čelu Fed, nato pa kritizira njegovo zadnjo tretjino mandata. Za to obdobje (2001-2006) sta značilni dve Greenspanovi napaki: (1) podcenjevanje nepremičninskega balona in (2) njegova prepričanost v to, da se neregulirani finančni trgi samo-uravnavajo. Greenspan še danes ne priznava, da bi karkoli stroril napak. Nadaljujte z branjem
Zakaj se za Božič izogniti ekonomistom
Upam, da ste za Božič daleč stran od kakšnega ekonomista, razen če ste poročeni z njim (njo) ali pa ste to vi sami. Kajti ekonomisti so znani po tem, da se ne strinjajo o ničemer. Tudi o Božiču se ne bi mogli zediniti. Business Insider je povzel duhovite razmisleke Daria Perkinsa iz Lombard Street Research o tem, kako bi ekonomisti znali uničiti čarobni del Božiča: Nadaljujte z branjem
Bob Seger – Little Drummer Boy
Nobelovec Robert Solow: Sodobna ekonomija pade na testu zdrave pameti
Economic theory is always and inevitably too simple; that can not be helped. But it is all the more important to keep pointing out foolishness wherever it appears. Especially when it comes to matters as important as macroeconomics, a mainstream economist like me insists that every proposition must pass the smell test: does this really make sense? I do not think that the currently popular DSGE models pass the smell test. They take it for granted that the whole economy can be thought about as if it were a single, consistent person or dynasty carrying out a rationally designed, long-term plan, occasionally disturbed by unexpected shocks, but adapting to them in a rational, consistent way. I do not think that this picture passes the smell test. Nadaljujte z branjem
Državljanska vojna v ekonomiji
Tale dva zapisa od Krugmana sta “obvezno branje” za tiste, ki bi radi vedeli, kdaj in zakaj se je zgodila “državljanska vojna v ekonomiji” oziroma “Veliki razkol” (saltwater/freshwater oziroma neokeynesianizem/neoklasika). Gre za to, ali imajo nominalni šoki lahko realne posledice oziroma ali na ekonomsko aktivnost vpliva šok v agregatnem povpraševanju (padec povpraševanja) ali realni šok (tehnološke spremembe). In še bolj preprosto, gre za fundamentalno vprašanje: zakaj v času krize plače in cene ne padejo (kot predvidevajo modeli)? (Če plače ne padejo, morajo podjetja odpuščati, da prilagodijo stroške manjšemu povpraševanju, kar ustvari brezposelnost, ki pa je modeli, ki temeljijo na racionalnih pričakovanjih ne predvidevajo) Nadaljujte z branjem
Razdolževanje podjetij, pet let prepozno
Glavni problem pri sanaciji bank pri nas leži v dejstvu, da je politika ta proces sprožila pet let prepozno. Kot v analizi 39 bančnih kriz širom sveta ugotavljata raziskovalca Svetovne banke Honohan in Klingebiel (2000), leži ključ do uspeha sanacije v hitrosti začetka procesa bančne sanacije. Mnoge države, tudi Slovenija v času Pahorjeve vlade, so čakale v upanju, da bodo banke in podjetja same »zrasle ven iz težav«. Kar pa se ni zgodilo, pač pa je pripeljalo v sistemsko krizo, povečalo negativne učinke na gospodarstvo in povečalo fiskalne stroške reševanja krize. * Nadaljujte z branjem
Zakaj so DSGE modeli napačna in draga izguba časa
Za neakademske ekonomiste: za modeliranje obnašanja celotnega gospodarstva in simuliranje učinkov zunanjih šokov se zadnje desetletje v večini mednarodnih inštitucij in centralnih bank uporabljajo predvsem DSGE modeli (dinamični stohastični modeli splošnega ravnotežja). Gre za modele, ki so “mikrofundirani”, torej temeljijo na reprezentativnem (ali heterogenih) agentih, ki so večinoma hkrati delavci in zaposleni) v razmerah popolne konkurence in ki maksimirajo svojo blaginjo ter živijo večno (in sicer na podlagi obrestne mere medčasovno optimirajo, koliko bodo porabili danes in koliko privarčevali za bodočnost).
DSGE modeli so sicer bili že nekaj časa pod udarom zaradi tehničnih razlogov, zadnja leta pa se je nanje vsula kritika še iz povsem vsebinskega vidika – da so zaradi napačnih predpostavk racionalnih posameznikov povsem neuporabni za napovedovanje ali modeliranje večjih makroekonomskih šokov. Dejansko ne znajo napovedati inflacije ali rasti BDP za več kot en kvartal vnaprej, pa še za prvi kvartal je ta napoved zelo slaba. Drago orodje, ki pa je povsem brez vrednosti za napovedovanje recesij, pa tudi v času recesij. Nadaljujte z branjem
Marksistični papež
Novi papež Frančišek je en tak “simpaticus” (kot originalni Frančišek Asiški, po katerem si je nadel ime in kateri je s svojo preprostostjo precej motil uradno Cerkev pri uživanju v posvetnem bogastvu in privilegijih). Njegova enciklika “Evangelii Gaudium” na 224 straneh je vzbudila veliko pozornost, še posebej tistih nekaj odstavkov, ki se nanašajo na kritiko tržnega gospodarstva.
V nekih drugih časih bi spodnje odstavke razglasili za marksistično propagando. No, v današnjih časih je njegova kritika povsem na mestu: Nadaljujte z branjem
Pink Floyd – Us and them
Vikend branje
Andrew Haldane: The Banker Who Cried ‘Simplicity’ – WSJ.com
Microfoundations and the Parting of the Waters – Paul Krugman
Tardy Taper Thoughts – Paul Krugman
Losing It Over Obamacare – EconoSpeak
Phillips Curve Nonlinearities in the Data – Econbrowser
Blogs review: Updating the Phillips curve – Jérémie Cohen-Setton
Getting the right sign on the nominal interest rate signal – Nick Rowe
Milton Friedman’s Dumb Rule – Uneasy Money
John Cochrane on the 1982 Fiscal Restraint ??? – EconoSpeak
Regulation, supervision and the role of central banks – vox
Wage moderation in Spain – vox
A Policy Agenda from Leading Keynesian Economists – Thomas Palley
You must be logged in to post a comment.