Marksistični papež

Novi papež Frančišek je en tak “simpaticus” (kot originalni Frančišek Asiški, po katerem si je nadel ime in kateri je s svojo preprostostjo precej motil uradno Cerkev pri uživanju v posvetnem bogastvu in privilegijih). Njegova enciklika “Evangelii Gaudium” na 224 straneh je vzbudila veliko pozornost, še posebej tistih nekaj odstavkov, ki se nanašajo na kritiko tržnega gospodarstva.

V nekih drugih časih bi spodnje odstavke razglasili za marksistično propagando. No, v današnjih časih je njegova kritika povsem na mestu:

[S]ome people continue to defend trickle-down theories which assume that economic growth, encouraged by a free market, will inevitably succeed in bringing about greater justice and inclusiveness in the world. This opinion, which has never been confirmed by the facts, expresses a crude and naïve trust in the goodness of those wielding economic power and in the sacralized workings of the prevailing economic system. Meanwhile, the excluded are still waiting. …

One cause of this situation is found in our relationship with money, since we calmly accept its dominion over ourselves and our societies. The current financial crisis can make us overlook the fact that it originated in a profound human crisis: the denial of the primacy of the human person! …

While the earnings of a minority are growing exponentially, so too is the gap separating the majority from the prosperity enjoyed by those happy few. This imbalance is the result of ideologies which defend the absolute autonomy of the marketplace and financial speculation. Consequently, they reject the right of states, charged with vigilance for the common good, to exercise any form of control. A new tyranny is thus born, invisible and often virtual, which unilaterally and relentlessly imposes its own laws and rules.

Ja, neregulirano tržno gospodarstvo, neregulirani finančni trgi in globalizacija, ki je pobegla izpod nadzora, so šli predaleč. Na škodo bolj enakomerne porazdelitve koristi od gospodarjenja med kapitalom in delom. Kar izpodjeda ne samo moralne vrednote in poslabšuje dostop do javnih storitev vsem, zaradi povečane neenakosti med “tistimi ki imajo” in “tistimi, ki nimajo“, vodi v povečano kriminaliteto, ampak je s “privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub” v finančnem sektorju v temeljnem nasprotju s samo liberalno logiko, na kateri temelji liberalno tržno gospodarstvo.Tisti, ki tvegajo, naj bodo poplačani za tveganje. Toda finančni trgi bi želeli le pozitivne nagrade za tveganje, negativne pa bi pripisali 99% ostalega prebivalstva.

Predvsem pa izpodjeda sam temelj tržnega gospodarstva – to je stabilno povpraševanje. Če večina spodaj, ne zasluži dovolj za spodobno življenje, ne more trošiti in tukaj tudi financializacija ter pumpanje denarja v bančne kredite gospodinjstvom ne zaleže več.

Zato je poziv papeža Frančiška k več humanizma v tržnem gospodarstvu povsem na mestu. Problem je le v tem, da kakšnega velikega učinka ta splošen poziv ne bo imel. Morda bo pomagal tistim “izključenim, ki še vedno čakajo” na koristi od sodobnega gospodarstva, da jim bo lažje pri srcu. Toda na realno politiko in gospodarsko ureditev to ne bo imelo nikakršnega vpliva. Za kaj takšnega, bi se moral papež podati v globalno kampanjo in v dialog povezati voditelje držav, upravitelje globalnih kapitalskih skladov in predsednike uprav velikih podjetij ter seveda vplivne ekonomiste.

Stephen Dubner, soavtor knjige Freakonomics, je na Freakonomics blogu v tej zvezi intervjujal znanega ekonomista Jeffreya Sachsa, sicer med drugim tudi svetovalca pred-prejšnjega papeža Janeza Pavla II, in ki se strinja s sedanjim papežem, da ekonomija potrebuje “moralni okvir” za svoje delovanje:

First let me say I am a believer in a market economy … and I would imagine Pope Francis, too, is a believer in a market economy, but what the Church has taught … is the idea that an economy needs a moral framework. This is a very, very basic idea that we have mostly discarded but that I believe in.

Vir: Freakonomics blog

%d bloggers like this: