Črt Kostevc

V Sloveniji mladi težko dobijo službo. Še huje je marsikje drugje po Evropi, kar je vodilo evropski parlament, da je lani potrdil sprejetje garancijske sheme za zaposlovanje mladih. Ta naj bi mladim do 25. leta starosti zagotavljala »primerno« zaposlitev najkasneje štiri mesece po končanju šolanja ali izgubi delovnega mesta. Drobni tisk te garancije seveda kmalu razblini upe na varno prihodnost tudi najbolj lahkovernim, saj navaja, da naj bi vsakdo dobil sebi primerno službo, vajeništvo, pripravništvo, ali bi mu bilo omogočeno nadaljnje izobraževanje. Človeku ob tem misli nehote uidejo na brezplačna pripravništva in usposabljanja na zavodu za zaposlovanje.

Pri »evropski garanciji« gre primarno za medijsko kampanjo, ki naj bi, bolj kot ne, maskirala pomanjkanje izvirnejših idej za reševanje brezposelnosti mladih in hkrati propagirala nekatere že obstoječe rešitve. * Nadaljujte z branjem→

23. septembra 1998, skorajda na dan natanko deset let pred bankrotom Lehman Brothers, je William J. McDonough, predsednik newyorške podružnice Fed, sklical zelo urgentni, vendar tajni sestanek s predsedniki uprav vseh največjih družb z Wall Streeta. Vsi so prišli, od predsednikov J.P. Morgana in Merrill Lyncha do predstavnikov največjih evropskih bank, in se zaradi pomanjkanja pravih stolov stiskali na sklopljivih kovinskih stolih. Razlog? Nelikvidnost in grozeča nevarnost stečaja hedge sklada Long Term Capital Management (LTCM). Majhna in še pet let pred tem neobstoječa družba je grozila, da bo za seboj v globino potegnila največje ameriške in evropske finančne institucije. * Nadaljujte z branjem→

• Making macroprudential stress tests more effective – vox
• Eastern European credit crunch and foreign bank funding – vox
• Notes on Piketty (Wonkish) – Paul Krugman
• Review of Piketty: Taking on the Heiristocracy – Washington Monthly
• The Cost of Comp Plans – Baseline Scenario
• Inequality and Redistribution: An International View – Tim Taylor
• Credit controls & the crisis – Chris Dillow
• The “Paid-What-You’re-Worth” Myth – Robert Reich
• Chinese Debt Worries – Paul Krugman
• People Think We’re in a Recession. Don’t Blame Them. – NYTimes.com
• F.D.I.C. Sues 16 Banks for Rigging Libor – NYTimes.com
• The Rise of Anti-Capitalism – NYTimes.com
• Economists Letter on Minimum Wages – The Irish Economy
• Skilled immigration and US jobs: Firm-level evidence – vox
• What Can Take the Place of Fannie and Freddie? – WSJ
• Growth and reserves: Impact in crisis times – vox
• Household Debt and the Great Depression – House of Debt
• On the Wrong Side of Globalization – Joseph Stiglitz

.

No, zadnje 3 minute glede revolucije raje spustite, ker spominjajo na “alkaidno” propagando.

Nadaljujte z branjem→

) Nadaljujte z branjem→

Cela Slovenija se zadnji teden bodisi hahlja bodisi zgraža nad burko, imenovano izbira senata KPK. Ker se v prvem poskusu ni prijavil nihče, ki bi se ga izbirni komisiji zdelo vredno izbrati, je ponovila razpis. Toda v drugem poskusu se je zgodba ponovila. Komisija, ki je bila v zadregi priznati, da tudi v tem poskusu ni nikogar, ki bi razen želje voditi KPK izkazoval tudi ustrezne reference in osebno integriteto, je razpis vseeno tokrat pripeljala do konca in predsedniku države predlagala tri no-name člane senata KPK. Predsednik, ki nad izborom ni bil navdušen, je po svoji navadi izbral kompromisno rešitev s potrditvijo izbire, hkrati pa skrajno nespretno signaliziral nezadovoljstvo nad izbiro.

Vsi zapleti kasneje s prekinitvijo članstva v stranki predsednika senata ter odstopom dveh članov senata so sicer poglobili dimenzijo burke, toda s samim bistvom problema nimajo nič skupnega. Bistvo problema je drugje, in sicer v tem, da smo za ta denar pač dobili takšen senat KPK. Kaj ste pa hoteli za ta denar? Malo denarja, malo muzike. Nadaljujte z branjem→

Vendar, kakor koli že zdaj po Štefanecu s skoraj vseh strani pada zaradi (preklicane) strankarske pripadnosti, problem ni predsednik senata KPK, ampak predsednik države. In to ne le zato, ker je Borut Pahor tudi prejšnji petek govoril hitreje in več, kot je mislil, temveč zato, ker je dan pred tem ravnal skrajno oportunistično. Ker se mu ni dalo ponavljati razpisa in s tem tvegati političnega spora, ki bi ga na tak način izraženi dvom glede dela izbirne komisije verjetno sprožil. Pahor je raje s podpisom ukaza o imenovanju tvegal avtoriteto funkcije predsednika države, povrhu pa zaupanje državljanov v KPK kot institucijo. Nadaljujte z branjem→

Odličen in zelo pedagoško poučen komentar ekonomista Marka Thome o tem, zakaj kapitalizem kot sicer čudovito učinkovit sistem potrebuje intervencije države – za ublažitev kriz, ki vedno prizadenejo najšibkejše, ter za večjo redistribucijo dohodkov, ki zmanjšuje družbeno neenakost. Določena stopnja neenakosti je koristna, ker spodbuja večjo kreativnost in večje vložke posameznikov, toda povečana neenakost v povezavi z zmanjševanjem socialne mobilnosti povzroča, da mnogi talenti ne morejo priti denimo do primerne izobrazbe in primernega zdravstvenega varstva. Zaradi tega pa celotna družba ne more optimalno izkoriščati svojega najpomembnejšega resursa, to je človeškega kapitala.

Thoma se zato v sozvočju s progresivnimi, liberalnimi ameriškimi ekonomisti zavzema za več redistribucije in progresivno obdavčitev, kar – zelo ilustrativno – primerja z zavarovanjem. Tudi pri požarnem zavarovanju vsi vplačujemo premije, do odškodnine pa so upravičeni samo tisti, ki so utrpeli škodo. Nič drugače ni glede socialne varnosti. Nadaljujte z branjem→

Kot sem pisal prejšnji teden v Misteriju nenadnega izbruha rasti, je SURS naračunal presenetljivo visoko povečanje bruto investicij v celotnem letu 2013. Danes so s SURSa sporočili, da so odkrili napako v izračunih. Finance: “Zaradi odkritja napake smo že objavljene statistične podatke umaknili. Napaka se je pojavila v podatkih o prispevkih k rasti obsega BDP glede na isto četrtletje predhodnega leta za vse podkomponente bruto investicij v osnovna sredstva od leta 2010“.

Jutri naj bi SURS objavil popravljene podrobne podatke komponent BDP. Če bom imel čas, bom pogledal in primerjal razlike v zadnjih treh serijah objavljenih podatkov.