Aleš Praprotnik

Mark Blyth, Eric Lonergan in Simon Wren-Lewis se v nedavnem blogu v Guardianu sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi centralna banka ostala brez svojih magičnih trikov oz. (običajnih in malo manj konvencionalnih) orodij monetarne politike, glede na to, da Cameronova vlada v njej vidi edino rešiteljico gospodarskega okrevanja in varovalko pred recesijami? Vlada namreč verjame, da je kriza mimo in da se bodo sedaj zbudili živalski nagoni zasebnega gospodarstva, obrestne mere pa oživele. Vendar, opozarjajo avtorji, je to politika, ki temelji zgolj na upih. Odgovorna vlada bi po njihovem morala imeti dobro izdelan načrt za nepredvidene dogodke in opremiti neodvisno centralno banko s pravimi orodji, da lahko opravlja svoje delo. Orodja, ki so ji sedaj na voljo, pa so iztrošena. Nadaljujte z branjem→

Vlada trenutno pripravlja osnutek zakona o odpisu dolgov najbolj ogroženim skupinam prebivalstva. S predlogom zakona jo je pred slabim mesecem prehitel že Luka Mesec oziroma Združena levica. Politično všečnost ideje potrjuje tudi dejstvo, da so odpis dolgov najrevnejšim, poleg legalizacije marihuane, med prednostne naloge uvrstili tudi Socialni demokrati. Iz strogo etičnega vidika je odpis dolgov nedvomno humano dejanje, ki bo, vsaj začasno, razbremenilo najšibkejše in to v času, ko vse več ljudi živi na ali pod pragom revščine. Pa ima ideja tudi ekonomski smisel?

Nadaljujte z branjem→

18. junija bomo na Ekonomski fakulteti v okviru 3. Popoldneva za korporativno integriteto v poslovni praksi gostili znano francosko preiskovalno sodnico, evropsko poslanko in preiskovalko bančnih zlorab na Islandiji Evo Joly. Jolyjeva bo spregovorila o tem, kaj je pokazala preiskava islandskega bančnega sistema in kako poteka preiskava “Luxleaks” oziroma Junckerjeva davčna afera, katere preiskavo po pooblastilu evropskega parlamenta vodi prav Jolyjeva (več spodaj).

Na dogodku bomo spregovorili tudi o tem, kaj je običajno modus operandi večine korupcijskih in davčnih afer, kakšno vlogo pri tem igrajo omrežja in kako nevarna so. Z znanimi gosti bomo spregovorili tudi o tem, kako potekajo preiskave sumov kaznivih dejanj pri odobravanju posojil v Sloveniji.

Kdaj? 18. junij 2015 ob 17. uri.

Kje? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v Lila dvorani, Kardeljeva pl.17.

Prijave: cpoef@ef.uni-lj.si. Nadaljujte z branjem→

Delež prihodkov dela v BDP je med leti 1950-2014 izgubil dobrih 10 odstotnih točk – padel je iz približno 67% na 57% BDP. Trend upadanja deleža dela v delitvi ustvarjene dodane vrednosti je sicer trendno upadal vse od začetka 1970-ih, toda glavnina zgodbe se je vseeno odvila v zadnjih 15 letih – med 2000 in 2014. V istem času se je delež dobičkov v BDP več kot podvojil – iz 5% na 12%.

Nadaljujte z branjem→

Bine Kordež

Podatek o višini in rasti bruto domačega proizvoda je kljub vsem omejitvam, vseeno najpomembnejši kazalec gospodarske uspešnosti neke države. Pri ocenjevanju in analizah se najpogosteje uporablja izdatkovna struktura BDP, torej koliko je gibanje BDP posledica sprememb domače potrošnje (gospodinjstev, države, investicij) ter kakšen je vpliv mednarodne menjave. Gre sicer za standardizirane podatke v skladu z mednarodnimi smernicami, ki pa se praviloma napačno tolmačijo. Razlike se pokažejo ob kakih večjih spremembah in to se je npr. dogodilo zadnji kvartal lanskega leta zaradi precejšnjega padca cen naftnih derivatov in posledično obsega uvoza. Zaradi tega učinka se je dodatno izboljšala plačilna bilanca Slovenije (saldo menjave s tujino), kar se potem predstavlja kot učinek izvoznega gospodarstva, čeprav temu ni tako. Nadaljujte z branjem→

Zadeva močno spominja na drugo polovico 1990-ih, na velik tehnološki balon, ki se je kazal v strašanski rasti NASDAQ indeksa. Tedanji balon se je seveda razpočil v trenutku, ko tehnološka podjetja z nizkimi prihodki in negativnimi dobički niso bila več sposobna dobiti financiranja na kapitalskem trgu. Danes se dogaja podobna zadeva, zaradi nizkih obrestnih mer in pomanjkanja donosov tudi bolj previden kapital drvi v investicije v tehnološke start-upe. Ostali pa v strahu, da “ne bi česa zamudili”. V podjetja kot so Uber, Slack in Palantir Technologies, ki so praktično iz nič postala vredna več kot milijardo dolarjev. Toda takšnih visoko prevrednotenih tehnoloških podjetij, vrednih več kot milijardo dolarjev, je danes že 107.

V Sililicjevi dolini se je spet napihnil ogromen balon. Le da si nihče ne upa besedice balon povedati na glas. Spodaj je link na dober članek v New York Timesu. Nadaljujte z branjem→

• Dunning-Kruger Economics – Paul Krugman
• Mathiness is Next to Growthiness – EconoSpeak
• Piketty, Zucman, Krusell, Smith, and “Mathiness” – Brad DeLong
• A Veritable Epidemic of Mathiness – EconoSpeak
• Protecting the Norms of Science in Economics – Paul Romer
• What’s Wrong With ‘Mathiness’ in Economics? – Bloomberg View
• Mathiness versus Science in Growth Economics – Growth Economics
• Is the Economic System Self-Adjusting? – EconoSpeak
• Physics versus Math – Paul Romer
• Austerian empirical macro wars – longandvariable
• Secular stagnation: History of a heresy – Vox EU
• What’s Behind Big Science Frauds? – New York Times
• Jeb Bush Adopts Voodoo Economics – EconoSpeak

If you read the macro literature, you see that almost every famous, respected paper is chock full of these sort of equations that don’t match reality. This paper predicts that everyone will hold the same amount of cash. This paper predicts that people buy financial assets that only pay off if people are able to change the wage that they ask to receive. These and many other mathematical statements don’t remotely correspond to observable reality, nor do they have any evidence in support of them. Yet they are thrown into big multi-equation models, and those models are then judged only on how well they fit the aggregate data (which usually isn’t very well). 

Nadaljujte z branjem→